Kombuča – starodavni napitek za zdravje
Kombuča – naravni probiotik
O koristnih vplivih probiotikov na telo poslušamo kar pogosto. Koristne bakterije, ki naseljujejo naše črevesje, vzdržujejo dragoceno in občutljivo ravnovesje v njem; pomagajo pri prebavi, sodelujejo pri odpornosti … Nobenega dvoma ni, da je uživanje probiotičnih kultur koristno za zdravje.
Probiotike dobimo v različnih oblikah v lekarni, v prodajalnah z zdravo prehrano in celo v najbližjem supermarketu. Poleg tega, da prehranski dodatki s probiotičnimi bakterijami niso poceni, pa uživanje pripravkov v obliki tablet ali praškov ne daje ravno občutka, da v telo vnašamo nekaj naravnega. Pa vendar so probiotiki ravno to – nekaj povsem naravnega – zakaj jih ne bi v taki obliko tudi uživali?
Med najbolj poznane in razširjene naravne probiotike sodijo kislo zelje, kefir, jogurt in kombuča. Čeprav so mi bili prvi trije dobri znanci, kombuče še pred kratkim nisem poznala. Nekajkrat sem si kupila napitek med potepanjem po mestu, a izvor te okusne, prijetno mehurčkaste pijače je bilo potrebno raziskati.
Plastenka kombuče stane nekje med dvema in štirimi evri. In čeprav gre za okusen napitek, je vsebnost živih probiotičnih kultur v njej vprašljiva. Na nalepkah je pogosto navedeno, da gre za termično obdelan napitek, ki je prestal tudi precej transporta, temperaturnih sprememb … In po daljšem času obdržal svojo sladkobo in bistrost. Vaša domača kombuča bo v tolikšnem času postala povsem kisla in zelo verjetno tudi motna. Bo pa polna probiotičnih mikrobov.
Goba kombuče
Goba kombuče je tisto, kar iz navadnega sladkanega čaja naredi napitek kombuča. Gre za simbiotsko kulturo bakterij in glivic, ki za svojo presnovo porablja sladkor, pri tem pa nastaja pravo bogastvo vitaminov in telesu koristnih snovi. Pripisujejo mu cel spisek zdravilnih učinkov na telo, ki sicer niso znanstveno potrjeni; o njih priča zgolj izročilo tisočletij uporabe. Tako je, napitek kombuča je star več kot dva tisoč let.
Tako naj bi napitek kombuče pomagal pri zmanjšanju telesne teže, izboljšanju prebave, odpravljanju kandide, izboljšanju razpoloženja; blagodejno naj bi vplival na jetra in delovanje trebušna slinavke, zdravje sklepov … Bogat je z encimi, od vitaminov pa vas preskrbi zlasti z vitamini B in folno kislino.
Napitek kombuče vsebuje majhno količino alkohola, po vsebnosti primerljivo s kefirjem ali zelo zrelo banano. Uživanje kombuče je varno; pozorni pa moramo biti na morebitne kontaminacije s plesnimi ali bakterijami. Če na gobi ali v napitku opazimo plesen, moramo kombučo zavreči. Običajno imamo kakšno gobo “v rezervi”, saj večinoma ob vsaki farmentaciji napitka nastane nova, hčerinska goba. V nasprotnem primeru prosimo za novo gobo koga, ki tudi sam vari kombučo.
Kako pripravimo kambučo
Za pripravo kombuče torej potrebujemo matično gobo. Poleg tega še večji, morda petlitrski kozarec, gosto tkanino za prekrivanje in gumico. Kombuča mora med fermentacijo dihati, zato je ne zapiramo neprodušno. Skuhamo sladek čaj; tradicionalno se kombuča vari s črnim čajem. Načeloma lahko preizkušamo različne vrste pravih in zeliščnih čajev. Izjema so le čaji, ki vsebujejo eterična olja, ki bi lahko škodovala kulturi. Vendar pa naj bi mešanica vsebovala vsaj deset odstotkov črnega čaja. Če želimo eksperimentirati, je najboljše, da vzporedno varimo en kozarec črnega čaja in si tako vzdržujemo rezervno kulturo, če bi šlo kaj narobe. Zelo okusen je na primer napitek iz sadnega čaja; a menda po nekaj varjenjih takega napitka goba propade. Kakršenkoli čaj že skuhamo, priporoča se okrog 70 g sladkorja na liter čaja. Fermentacija lahko traja vse od pet do dvajset dni; vmes s slamico previdno odmaknemo gobo in poskusimo pijačo, ki je pod njo. Ko se nam zdi ravno prav kisla, je pijača pripravljena!
Pri pripravi kombuče moramo skrbno paziti na čistočo, ob tem pa ne smemo uporabljeti kovinskih pripomočkov, ki bi prišli v stik z gobo. Delo si lahko močno olajšamo z “verižnim varjenjem”. Namesto, da ob vsakem točenju kombuče le-to shranimo, (kar nam zavzame precej prostora in embalaže), posodo steriliziramo, in začnemo varjenje od začetka, lahko sproti iztočimo željeno količino, ki jo bomo popili. V ta namen lahko uporabimo posebne kozarce s pipo (ki pa ne sme biti kovinska na notranji strani!). Nekoliko več truda (a manj denarja) nam bo vzela plastična cev, kakršno uporabljajo vinarji. Svež sladkani čaj lahko nato dolivamo z vrha vsak dan sproti, ali pa enkrat tedensko. Tako nam napitka nikoli ne zmanjka! Ob tem nam bo goba zrasla zelo velika in sčasoma zavzela preveč prostora. Takrat jo lahko raztrgamo ali razrežemo (ne s kovinskim nožem!) na manjše dele.
Kot že rečeno, gobe kombuče se tradicionalno podarja. Čeprav boste na spletu našli tudi posameznike, ki gobe prodajajo po petnajst evrov, vam zagotavljam, da boste z lahkoto našli koga, ki vam jo bo z veseljem podaril. Prosim, da jih nato z enakim veseljem podarjate naprej.