Špargelj – kralj zelenjave

Špargelj (lat. Asparagus officinalist) je ena izmed prvih spomladanskih vrtnin, katere se je prijel naziv znanilec pomladi, saj se njena sezona prične v prvi polovici aprila – na Primorskem tudi nekoliko prej – traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže med prvomajskimi prazniki.

Zgodovina in šparglji

Če se ozremo po zgodovini, ugotovimo, da razvoj špargljev sega 2000 let nazaj v Malo Azijo, toda njihovo poreklo ni točno določeno. Rodovno ime Asparagus izhaja iz besede sparega, kar so antični Perzijci razumeli kot poganjek, Grki pa so mu nadeli naziv asaparagus, kar je pomenilo poln sokov. Šparglje danes poznamo kot delikatesno zelenjavo, toda sprva so bili znani predvsem po zdravilnih lastnostih, uporabljali so jih proti zobobolu in kot preventivo pred čebeljim pikom, še posebej pa so jih cenili Rimljani, ki so bili prvi, ki so pisali o njih in jih tudi gojili, cenili so jih kot aristokratsko jed in uporabljali kot afrodiziak. Po zatonu Rimskega cesarstva so tudi šparglji poniknili v pozabo.

V Slovenijo so prišli pred prvo svetovno vojno, nato so se znova razširili v 80-ih letih prejšnjega stoletja predvsem na krožnikih premožnejšega sloja. Najbolj so razširjeni na Primorskem, saj potrebujejo rahla tla za rast, gojijo jih pa po celi Sloveniji.

Vrste špargljev

V Sloveniji poznamo štiri vrste špargljev, ki rastejo v naravi: navadnega, ostrolistnega, lasastega in obmorskega. Toda večinoma jih razlikujemo glede na način gojenja – bele šparglje zasipavajo s prstjo, tako da do njih ne prodre svetloba in ne doživijo fotosinteze, zaradi česa jim pravimo obeljeni šparglji ali beluši ter so bolj blagega in manj grenkega okusa; če jih pa pustijo v stiku s svetlobo, ko beli poganjki prodrejo skozi zemljo, postanejo zeleni zaradi nastalega klorofila – ti so divji ali gojeni brez zasipavanja. Zeleni šparglji razen izrazitejšega okusa vsebujejo večjo hranilno vrednost.

Beluši.

Spomladansko prečiščenje organizma

Ob edinstvenem okusu špargljev, za katere so odgovorne predvsem žveplove kisline, se pogosto pozablja na bogato količino zdravih sestavine, ki jih vsebujejo. Mladi poganjki špargljev so bogat vir vitaminov (vitamin C, provitamin A in veliko vitaminov kompleksa B), mineralov (fosfor, žveplo, kalcij, magnezij) in vlaknin. Zaradi izredno nizke količine maščob šparglji niso redkost na dietnih jedilnikih, imajo diuretični učinek – vplivajo na povečano izločanje vode, prisotnost vlaknin pa povzroča blago odvajalni učinek. Priporočajo se nosečnicam zaradi izredno visoke vsebnosti folne kisline, ki vpliva na razvoj otroka v maternici. Uporabni so tudi po operacijskih posegih, saj pospešujejo nastajanje vezivnega tkiva. Obenem so bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in ščiti kapilare pred poškodbami ter glutationa, ki je pomemben v boju organizma proti nekaterim oblikam raka. Kljub vsem pozitivnim lastnostim uživanje špargljev ni primerno za osebe s protinom, saj se purin, ki se nahaja v špargljih, v organizmu spremeni v sečno kislino, prav tako je priporočljiva pazljivost pri osebah, ki imajo obolele ledvice.

Uživanje špargljev

Le sveži šparglji so najbolj užitni, ti so na prvi otip čvrsti in lomljivi ob upogibanju. Nabiramo jih sproti in največ slab teden jih shranjujemo v hladilniku. Če se nameravate odpravit v gozd na pohod na šparglje, razen primerne opreme (radi rastejo okrog robid, zato bodite pozorni na trnje), vedite, da je zakonsko določeno, da jih lahko naberete največ en kilogram.

Uživamo jih tako, da operemo in olupimo sprednje dele, odrežemo pa morebitne olesenele dele, ki so lahko uporabni za kuhanje špargljeve juhe. Nato jih kuhamo v osoljeni vodi – bele šparglje okrog dvajset minut, zelene pa od deset do dvajset minut.

Nizkokalorično kosilo

Rižota s šparglji

Sestavine (4 osebe) :

• 500 g zelenih belušev
• 300 g riža za rižoto
• 80 g masla
• 1 olupljena srednje velika čebula
• 500 ml perutninske osnove
• 80 ml smetane za kuhanje
• Sol
• 30 g parmezana

Postopek:

1. Oplaknite beluše, odrežite olesenele končke in približno 20 minut kuhajte stebla v 500 ml slane vode. Nato stebla belušev kuhajte še 3 minute v perutninski osnovi. Dajte jih v cedilo, oblijte z mrzlo vodo in odcedite. Tekočino, v kateri ste kuhali beluše, in perutninsko osnovo zmešajte in pustite vreti nekaj minut.
2. Oplaknite in odcedite riž. Sesekljajte čebulo in jo popražite na polovici masla. Dodajte riž in na znižani temperaturi pražite dovolj časa, da vsrka maščobo. Po posameznih zajemalkah nato dodajte toliko juhe, da riž skuhate do mehkega. Novo zajemalko tekočine dodajte šele, ko prejšnja tekočina popolnoma povre.
3. Preostanek masla in smetane primešajte rižu. Beluše zrežite na koščke, nato jih začinite s soljo in malce podušite ter jih primešajte rižu. Rižoto potresite s parmezanovimi ostružki in jed je pripravljena.

Pa dober tek!