Igre na prostem

Starši vedno več časa preživimo za računalnikom iz različnih razlogov. Nekateri so službeno vezani nanj, da se temu enostavno ne morejo izogniti. Zjutraj ob kavici je obvezno treba malce posurfati, preveriti, kaj je novega v našem poštnem predalu, na slovenskih ulicah. Obvezno je treba preveriti, če so danes razprodaje itd. Pa svetovno dogajanje je tudi potrebno dnevno spremljati, če želimo biti konkurenčni na družbenih omrežjih in dohajati prijatelje, znance. Morda nam celo uspe biti prvi, ki uspe objaviti hudo dnevno novico.

• Otrok ima vročino – vprašamo googla kaj narediti.
• Kaj bomo danes kuhali za kosilo – vprašamo googla.
• Auč. Na desni strani tik ob popku me je nekaj štihnilo. Hitro preverit kaj je to. Nekaj se dogaja, vprašamo googla.
• In še tisoč vprašanj, problemov, ki se nam dnevno porodijo v naših zaskrbljenih glavah – nič hudega, vprašamo googla

Otroci pridejo iz vrtca, šole domov.” Mami, veš kaj se mi je danes zgodilo v šoli?”
Mami nestrpno nazaj: “Peter, čakaj, kaj ne vidiš, da mamica nekaj dela na računalniku!” (igra bubble za sprostitev od napornega dne)

NAREDIMO STOP TEJ NOROSTI. Vzemimo otroke in pojdimo z njimi ven, še danes. Tako zastrupljeni z vsakodnevnim virtualnim delom, ujeti v ta zavajajoči in uničujoči svet svojim otrokom ne nudimo tistega, za kar smo se s starševstvom zavezali. Ko želimo temu narediti konec in obrniti nov list, ugotovimo, da smo izgubljeni. Ne znajdemo se v novi nalogi, ki smo si jo zadali. Smo brez idej in zelo blizu temu, da zopet odpovemo. Ponujam vam nekaj idej, kaj početi zunaj z otroki. Še prej pa – zakaj.

10 razlogov, zakaj se igrati na prostem

No pa poglejmo nekaj razlogov, če še vedno mislite, da to ni za vas, da spletno surfanje že zadostuje za vašo telesno in duševno sprostitev:

• gibanje na svežem zraku – gibanje je osnovna človekova potreba
• gibanje je zelo pomembno za otrokovo zdravje, tako fizično, kot psihično
• gibanje v zgodnjih letih spodbuja tudi razvoj kognitivnih sposobnosti
• po smernicah SZO naj bi se otroci gibali vsaj 60 minut na dan vse dni v tednu
• zgodnje navajanje na redno gibanje, postane otroku vrednota, ki ga bo spremljala celo življenje
• starši in otroci na ta način preživljajo kvaliteten čas skupaj in utrjujejo vezi
• z gibanjem sproščamo morebitne otrokove čustvene napetosti
• Z gibanjem se otrok začne zavedati samega sebe v prostoru, oblikuje lastno identiteto, samospoštovanje ter samozavest.
• med gibanjem se otrok srečuje z različnimi gibalnimi problemi, ki jih mora rešiti. Na ta način razvija ustvarjalnost in domišljijo.
• po igri smo vsi prijetno utrujeni in zadovoljni, kar pripomore k boljšemu sodelovanju pri ostalih opravilih

Igre na prostem

Lovljenje sence

Igro lahko izvajamo le ob sončnem vremenu V igri lahko sodelujeta dva ali več oseb. Ena oseba je lovilec, drugi lovilcu skušajo ubežati. Lovilec poskuša pohoditi točno določen del sence (glava, noge …) tistega, ki beži. Lovilec lahko senco pohodi z nogo ali jo lovi z roko. Ko je senca ulovljena, se vlogi zamenjata. Ulovljeni postane lovilec.

Pepček

Pri tej igri se otroci in starši postavijo v krog. Sredi kroga se prosto giblje pepček, ki skuša žogo prestreči. Ko se žoge dotakne, ga zamenja igralec, ki je zadnji držal žogo v roki. Za popestritev igre lahko uporabimo veliko gumijasto žogo ali določimo več pepčkov.

Zadeni plastenke

Za to igro potrebujemo večjo kocko, žogice, plastenke s številkami. Vržemo kocko. Toliko, kolikor je pik, toliko imamo poskusov za kotaljenje žoge in zadevanje plastenk. Kocko lahko izdelamo sami iz tršega kartona in skupaj z otroki napišemo številke in jo privlačno pobarvamo. Plastenke so lahko označene s številkami od 1 do 5. Rezultat je vsota številk, označenih na podrtih plastenkah.

Meduza

Pri tej igri potrebujemo balon. Balon postavimo na tla. Balon predstavlja meduzo, ki nas lahko opeče, zato jo poskušamo odgnati stran od sebe, ne da bi se je dotaknili. Mahamo z rokami, nogami, pihamo … Otroka spodbujamo, da si izmisli svoj način, da premakne balon stran od sebe. Naj bo čim bolj ustvarjalen. S to igro otrok razvija sposobnosti iskanja lastnih rešitev gibalnih problemov.

Pajek plete mrežo

Muhe brenčijo okoli pajka, ki plete mrežo. To nakaže z dolgimi koraki in govori: “Pajek plete mrežo, pajek plete mrežo.” Kadar reče “Pajek splete mrežo,” takrat j čas, da začne loviti. Muhe se pred pajkom rešijo tako, da obstanejo pri miru.

Slepec na poti

Pri tej igri potrebujemo rutko ter drevo ali ograjo. Otroku, ki se prvi javi, zavežemo oči in ga trikrat zavrtimo. Ko mu damo znak, naredi pet korakov. Ostali igralci ga usmerijo, kam mora nadaljevati pot, da pride do cilja . ograje ali drevesa. prav tako mu določijo število korakov. Naloga slepca je, da se čim manjkrat ustavi.

Brez dotika

Potrebujemo žogo in jogurtove lončke. S slednjimi oblikujemo ozek koridor. Pri mlajšem otroku naj bo širši, pri starejšem oz. spretnejšem pa ožji. Otrok mora brez dotika žogo skotaliti skozi koridor. Na ta način razvija natančnost in koordinacijo gibanja.

Dovolj?

Seveda ne, to je šele začetek, nekaj idej, opornic za nadaljnje druženje na prostem. Pa naj bo to z otroki ali brez. A o igricah za odrasle mogoče kraj drugič. 🙂