Prva pomoč – znamo pomagati?
Prva pomoč, velikokrat tako zelo odločilnega pomena, da se nekomu z njo reši človeško življenje. Pa ste se kdaj zamislili, bi znali ukrepati pravilno, če bi se znašli v situaciji, ko bi bilo potrebno hitro, predvsem pa pravilno ukrepati? Res sicer, da od šoferjev zahtevajo, da imamo opravljen tečaj iz prve pomoči, ampak ali je to dovolj? Tistih nekaj ur, ko smo obiskovali tečaj iz prve pomoči, pa še to je zelo daleč nazaj, je premalo, da bi marsikdo od nas znal ukrepati pravilno.
Kot sem že napisala, je mnogokrat prva pomoč odločilnega pomena za preživetje, so pa tudi pri izvajanju prve pomoči nekakšna pravila, ki se jih je dobro držati in upoštevati.
Oživljanje
Če je poškodovanih več, se nudi prva pomoč najprej tistim, katerih življenje je najbolj ogroženo, to pa so tisti, ki so prenehali dihati ali pa jim je zastalo srce. Pomoč je v takih primerih z umetnim dihanjem in masažo oz pritiskanjem na prsni koš že marsikomu rešila življenje. Pa veste kakšen je pravilen postopek pri umetnem dihanju?
Osebi, ki je prenehala dihati, moramo najprej sprostiti dihalne poti, to pa naredimo tako, da mu z eno roko na čelu zvrnemo glavo, z drugo roko pa mu dvignemo brado. Važno je, da poškodovancu odstranimo kakšne morebitne ovire v ustih. Potem, ko smo obrnili poškodovanca, da leži na ravnih trdih tleh in očistili dihalne poti, začnemo z masažo srca.Dlan ene roke damo na sredino prsnega koša, nanjo damo drugo roko in prepletemo prste. Prstni koš pritisnemo 30× in pri tem se naj vda za 4 do 5 cm. Važna pa je tudi hitrost masaže srca, ker naj bi v minuti naredili približno 100 stiskov.
Masaži srca pa sledi umetno dihanje. Važno je da sprostimo dihalne poti, glavo potisnemo nekoliko nazaj in zatisnemo nosnici poškodovanca. 2× upihnemo toliko zraka, da se prsni koš opazno dvigne, opazovati pa je potrebno tudi izdih ponesrečenca. Potem pa ponovno nadaljujemo z masažo srca (30 × ) in nato z umetnim dihanjem ( 2 × ) in to ponavljamo, dokler ponesrečenec ne zadiha sam ali do prihoda reševalcev.
Previdnost pri nudenju prve pomoči
Kadar smo na kraju nesreče je tudi pomembno, da upoštevamo nekakšen vrstni red reševanja. Prej ko začnemo dajati prvo pomoč, je potrebno pogledati, kakšna je poškodba, da vemo, kakšno pomoč nuditi in kakšno ne, da ne bi z napačno pomočjo povzročili še dodatne poškodbe.
Če je mogoče in če je prostor, kjer je poškodovanec, nevaren, ga previdno odnesemo na varno. Pomembno je, da pri poškodovancu ugotovimo vrsto in obseg poškodbe. Če je poškodovanec pri zavesti, se pogovarjamo in lahko sam pove, kaj se je zgodilo, tako da lahko pravilno pomagamo. Pri nekomu pa, ki je v nezavesti pa se moramo zanesti nase in svoje znanje, da prepoznamo, kakšna poškodba je. Nezavestnega poškodovanca je potrebno obrniti na bok, da preprečimo morebitno zadušitev, če bi bruhal. V primeru, da sumimo, da je poškodovana hrbtenica, pa nezavestnega NE PREMIKAMO, da ne povzročimo še dodatnih poškodb.
Pokliči 122
Važno je tudi, da takoj, ko je mogoče pokličemo na številko 112 in službi nujne medicinske pomoči sporočimo, kaj se je zgodilo. Ko kličemo na 112, moramo povedati :
- Kdo kliče
- Kaj se je zgodilo
- Kje se je zgodilo
- Koliko je ponesrečencev in kdo so ( otroci, odrasli )
- Kakšne so poškodbe
- Kakšne so okoliščine kraja nesreče in
- Kakšno pomoč potrebujemo.
Zaustavitev krvavitve
Zelo pomembno je tudi, da znamo ustaviti hujšo krvavitev, kar je včasih odločilnega pomena posebno pri zelo močnih krvavitvah. Krvavitev lahko ustavimo na več načinov :
- S pritiskom na krvavečo žilo ( na dimlje pritisnemo s pestjo, na ostala mesta pa s prsti )
- S pritisno oz. kompresijsko obvezo,
- S pritiskom na rano preko gaze ( pri zelo hudih krvavitvah )
- S prevezom uda ( Esmarchova preveza ).
Nujna oprema
Zato je zelo dobro in pametno, da imamo v avtu vedno komplet za prvo pomoč ( lahko tudi dva ali več ), ker nikoli ne vemo, kdaj bomo mi ali pa kdo drug potrebovali pomoč.
Opisana prva pomoč v tem prispevku je primerna za odrasle osebe, za dojenčke in majhne otroke pa je potrebno ukrepati malo drugače oz. bolj previdno, to pa opišem v naslednjem prispevku.
Pri pisanju tega prispevka pa sem ugotovila, da je tudi moje znanje iz prve pomoči precej pomanjkljivo in bi zelo prav prišel kakšen ponoven tečaj.
Prva pomoč pri dojenčkih in otrocih
