Permisivna vzgoja

Posledice permisivne vzgoje malo drugače

»Otroci so naše bogastvo«

»otroci so naša prihodnost«

»mladim je potrebno omogočiti boljšo prihodnost«

Vsem so poznane takšne in podobne parole. Rezultati stalnega poudarjanja kaj moramo nuditi mladini so nas pripeljali v razmere, ki se jih večina niti ne zaveda.
Najbolj udarna posledica je pokojninska reforma. Zanimivo, da se večina Slovencev niti ne zaveda kje tiči glavni razlog za pokojninsko reformo.
V času moje mladosti so bili starši dolžni preživljati otroke do njihove polnoletnosti (torej do 18.leta) v kolikor so redno študirali (uspešno napredovali v izobraževalnem programu poklicnih in srednjih šol, gimnazij). Ob tem je poudariti, da se je vsaj 20% otrok po končani osnovni šoli zaposlilo. Do polnoletnosti so jim bili priznani razni bonusi. Po 18. letu starosti je bilo šolanje in vzdrževanje otrok zgolj benevolentnost staršev.

Danes med mladino velja, da je tisti, ki se zaposli po dopolnjeni polnoletnosti preneumen, da bi vpisal študij na visokošolskem programu. Tudi zakonsko je definirano, da so starši dolžni vzdrževat svoje otroke do dopolnjenega 26. leta. Nobena neznanka ni, da večina študentov niti ne študira redno, temveč se vpisujejo zgolj zaradi pridobitve študentskega statusa. Marsikdo izmed njih koristi ta status za to, da se zaposli kot študent.

Veliko je pa tudi takšnih, ki zgolj »pavzirajo«. Vse preživninske tožbe takih kvazi študentov (ki niso redkost) so na naših sodiščih ocenjene kot upravičene in v bistvu zgolj potuha za »luftanje« današnje mladine. Tako zavestno omogočamo, da nam mladina v za delo najboljših letih v veliki meri neproduktivno uživa svojo mladost. Starše, ki jim slučajno pade na pamet, da se je temu potrebno postaviti po robu, pa se brezkompromisno kaznuje.

Do tu (razen tistih, ki so bili deležni tožb) vse ostaja na mogoče malce moralno nehigienskem nivoju, a je to za našo družbo ob množici druge moralne nesnage, tako ali tako zanemarljivo.

Ko pa pogledamo vse skupaj malo globlje, pa se nam pokažejo popolnoma drugačni rezultati.

Rumeno markiran del starostne piramide Slovencev kaže na zgoraj opisano obdobje starostne strukture (med 18 in 26 let), v katerem večina ni zaposlena.

Starostna piramida Slovencev v letu 2008 (vir. statistični urad RS)

Na spodnjem prikazu iste starostne piramide pa lahko vidimo kolikšno je pokrivanje prej omenjenega dela (starostne strukture prebivalcev med 18 in 26 let) v obdobju starostnih struktur nad 55 let.

Puščici kažeta na prenos v pokrivanje starostne skupine iz obdobja med 18 do 26 let, v obdobju med 55 do 65 let. Sivi del v starostnem obdobju med 55 do 65 let kaže celo na naravni presežek pokritja starostne skupine med 18 do 26 let.
Pri uveljavljanju pokojninske reforme smo zanemarili nekaj naravnih in logičnih dejstev. Zanemarjeno je naravno dejstvo, da imamo ljudje najboljše psihofizične sposobnosti ravno v obdobju med 18 in 26 letom. Logično dejstvo pa je, da mlade generacije ustvarjajo pokojnino za njihove prednike.

Vsak trezno razmišljujoč se vpraša kaj je pripeljalo do tako nerazumne diskrepance. Mogoče razlogi tičijo v podobnem zgodovinskem obdobju iz prejšnjega stoletja.

Kot vemo je v prvi polovici prejšnjega stoletja nastopila huda gospodarska kriza katere posledica sta bili dve svetovni vojni.V vmesnem času (med obema vojnama) se je veliko držav znašlo v podobni situaciji kot smo tudi mi sedaj. Ravno tako kot sedaj so države za pokrivanje proračunske porabe uvajale nove davke. Najpogubnejši davek je bil davek na nepremičnine. Z uvedbo je bil sicer zgolj omembe vreden, a se je sčasoma začel enormno povečevati. Večina družin ga ni zmogla plačevati, zato so nepremičnine prepuščale RKC (Rimsko Katoliški Cerkvi), ki ni bila obdavčena (enako kot se je to predvidevalo v nedavno propadlem zakonu o obdavčitvi nepremičnin). RKC je na tak način praktično čez noč postala največji veleposestnik v Sloveniji. Vse je teklo kot po maslu, dokler ni prišlo do vojne. V Sloveniji so opozicijo okupatorju predstavljali partizani. Oče mi je povedal, da so bili v partizanih fantje, ki večinoma niso bili starejši od 25 let!
Ta podatek postane izjemno pomemben, ko ugotovimo kaj se je za tem dogajalo. Ta mladina je kasneje – po vojni, z nacionalizacijo RKC in druge dobičkarje (predvsem kapitalistični sloj)  razlastila pred in med vojno pridobljenega premoženja. Kapitalistična elita in RKC sta tako spoznala, da jim je takratna mladina spodnesla na lahek način pridobljene enormne kapitalske dobičke (saj že sedaj vidimo po kako nizkih cenah se prodajajo naša podjetja in nepremičnine – hujša kot bo kriza, cenejše bodo). To je bila poučna šola za RKC in kapitalistično elito. Ostrino osti (beri mladino), ki jim je po drugi svetovni vojni dobičke razblinila v prah je bilo potrebno čimbolj omiliti, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Več kot 50 let so napajali družbo s tem kaj je potrebno nuditi mladim, kako jim omogočiti čim več, družba je temu slepilu sledila.
Zelo zanimivi so javni testi tega rezultata.

Eden (pokojninska reforma) je bil že opisan. Drugi, mogoče še bolj nazoren, pa se je pokazal v javnih protestih (vseslovenska ljudska vstaja 2012-2014) , kjer je bila povprečna starost protestnikov nad 40 let.