Potica, ki (vedno) uspe
Potica je slovenska kulinarična posebnost, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Na Slovenskem se je potica pojavila že pred več kot 200 leti. Običajno so potico pekli le za božič in veliko noč. Danes pa to kulinarično poslastico pečemo tudi ”kar tako”.
Kaj sploh je potica? Potica je narejena iz dobro kvašenega testa in nadevana z nadevom. Najobičajnejši nadev je seveda orehov. Dandanes pa poznamo še marsikakšnega – od rožičevega, kokosovega, pa pehtranovega in lešnikovega nadeva, pa še kakšnega bi lahko našli.
Potico so v starih časih pekli v krušni peči, v glinenih pekačih. Dandanes potico pečemo v elekrtični pečici. Tudi pekači so se ”razvili” in tako danes lahko kupite kovinskega, ali celo silikonskega. Vendar pa, vsaj sama menim tako, so glineni pekači za potico, nekako ostali v naši zavesti in jih še vedno uporabljamo v precejšni meri.
Spomnim se, kot otrok, ko je mama pekla potico, kako nas je podila iz kuhinje. Vrata so morala biti trdno zaprta, da se testo ne bi ”prehladilo”. Takrat smo se vsi raje poskrili. Vseeno pa smo kukali in spremljali, kdaj bo posoda, v kateri je bil nadev, prazna. Takrat smo previdno pokukali v kuhinjo in ”borba” za posodo se je začela. Kako dober je bil nadev, ko smo ga s prstom ”strgali” iz sklede in počasi lizali, da je trajalo čim dlje. Oh, to so bili časi.
In danes? Danes potico pečem sama. Nekako se mi zdi, da ”ne kompliciram” toliko, vseeno pa si za peko potice vzamem čas, prostor. In tudi jaz pazim, da se mi testo ne ”prehladi”. In pa prazna posoda na koncu, je še vedno zelo zaželjena in komaj čakajo, da jo lahko dobijo v roke. Ni kaj, navade ostanejo.
Kaj pa recepti? Potica ima nešteto različic svojega recepta. Od ”navadnih” receptov, ki se razlikujejo v tem in pa onem, pa tja do ”nočne” potice, ki je zopet polna različic.
Zdi se mi, da se začetniki potice kar malo ustrašijo (vsaj jaz sem se je, ko sem jo pred leti prvič pekla). No, pa je nekako uspela. Ni bila najlepša, bila pa je okusna. In potem tako naprej, vsaka naslednja potica je bila lepša, boljša. Vsakič znova sem bila bolj ponosna nanjo. In recept? Sedaj, ko sem ga našla, se ga držim. Zato, če ste začetnik, potrpljenje, tudi vam bo uspela, tako kot je treba. In pa – vaja, ta dela mojstra. Tudi pri potici.
Potica, ki vedno uspe – recept
V tem receptu sta združena dva različna recepta, ki sem ju tekom let testirala vsakega posebej in iz obeh potegnila (meni) najboljše.
Testo
- 60 dag moke
- 1/2 žličke soli
- 4 rumenjake
- 5 dag sladkorja
- 1 jedilna žlica ruma
- 3 dcl toplega (ne vročega!) mleka
- 5 dag masla
- 3 dag kvasa
- 1 zavitek vanilijevega sladkorja
- limonina lupina
Nadev
- 40 dag mletih orehov
- 15 dag sladkorja
- 2 dcl mleka (lahko je mlačno) ali sladke smetane
- 2 žlici ruma
- 1/2 čajne žličke cimeta
- 1/2 čajne žličke drobno mlete kave
Postopek
Kvas z malo sladkorja raztopimo v manjši količini toplega mleka, posujemo z malo moke in pustimo vzhajati.
Medtem moki dodamo sol in maslo, ter naredimo kašo. Nato dodamo dišave, sladkor, rumenjake in nazadnje še vzhajan kvas in preostalo mleko. Testo dobro umesimo in zgnetemo. Dobro zgneteno testo položimo na pomokano površino (sama ga dam v večjo plastično posodo, ki služi temu namenu), ga pomokamo še povrhu in pustimo vzhajati v toplem prostoru približno 2 uri.
Ko je testo vzhajano, ga narahlo pregnetemo na površini, kjer ga bomo tudi valjali. Testo pokrijemo in ga pustimo počivat približno 10 minut. Nato testo razvaljamo in namažemo z nadevom, ki smo ga naredili ta čas, ko je testo počivalo. Nadev naredimo tako, da skupaj zmešamo vse suhe sestavine, nato pa počasi, postopoma dolivamo mleko (pazimo, da nadev ne bo premehak oziroma preredek, zato nikar ne zlijte vsega mleka naenkrat).
Testo, ki smo ga namazali z orehovim nadevom zavijemo in položimo v pekač za potico, pokrijemo s kuhinjsko krpo in ponovno vzhajamo (približno 1 uro).
Ko potica ponovno vzhaja, jo premažemo z beljakom. Preden damo potico v pečico, jo še narahlo prepikamo (lahko kar z noževo konico) na več koncih. Pečico predhodno ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Tik preden damo potico v pečico, temperaturo zmanjšamo na 180 stopinj (ventilacijska pečica). Ko potica narahlo zarumeni, temperaturo zmanjšamo na 160 stopinj celzija. Potico pečemo od 60 do 90 minut. Če niste prepričani, ali je potica že pečena, lahko naredite preizkus s pletilko.
V kolikor sumite, da bi se vaša potica preveč zapekla, čez pekač položite peki papir. To storite takrat, ko vam zapečenost skorje ustreza in ne želite, da se zapeče še bolj. Temperaturo pečenja pa lahko znižate še za 10 stopinj Celzija.