Pomen beljakovin v prehrani
Beseda “protein” (beljakovina) izhaja iz stare grščine in pomeni: “primarno”, “glavno” oziroma “vodilno”. Iz tega lahko sklepamo, da so beljakovine, poleg vode, najpomembnejša sestavina v našem telesu, saj mu omogoča rast, razvoj in gibanje; nadomeščajo propadlo tkivo; vplivajo na imunski sistem in opravljajo še druge pomembne funkcije za vsesplošno zdravje organizma (lasje, nohti, koža in organi).
Tako kot ogljikovi hidrati, nudijo 4 kcal energije na 1 gram. Za beljakovine je znanstveno dokazano, da so življenjsko pomembne. Sestavljene so iz aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidnimi vezmi. Aminokisline delimo na: esencialne (v telo jih moramo vnesti s hrano) in neesencialne (telo jih lahko proizvede samo).
S stališča kemijske sestave imajo beljakovine, z ogljikovimi hidrati, skupne vodik, kisik in ogljik, poleg tega pa je pri proteinih prisoten še dušik, ki ga moramo nujno vnesti s hrano. Razgradnja beljakovin se začne v želodcu.
Delitev beljakovin
Z vidika zdrave in uravnotežene prehrane je potrebno v telo vnašati kvalitetne beljakovine, ki naj bi jih kombinirali med rastlinskimi in živalskimi viri.
Živalske beljakovine
Odlični viri živalskih proteinov so: jajca, meso, ribe, morski sadeži, mleko in mlečni izdelki.
Meso je najbolj kvaliteten vir beljakovin, saj na primer 100 g piščančjega mesa vsebuje kar 23 g beljakovin, medtem ko 100 g jogurta vsebuje le 3,2 g beljakovin.
Rastlinske beljakovine
Viri rastlinskih beljakovin so: stročnice (še posebej soja, ki je najboljši približek mesu), oreščki in zeleno listnata zelenjava. Rastlinske beljakovine so kvalitetne, vendar ne toliko kot živalske, zato morajo predvsem vegani paziti na to, da zaužijejo zadostno količino rastlinskih proteinov ter s tem preprečijo beljakovinsko podhranjenost.
Vnos beljakovin
Od vseh makrohranil na dnevni bazi, beljakovin potrebujemo najmanj, zato z njihovim vnosom ne smemo pretiravati. Kljub temu, da se v zadnjem času, predvsem v športni prehrani (fitnes industriji), poudarja dodaten vnos beljakovin, pa povprečno aktivni človek ne potrebuje proteinskih dodatkov, saj svojim potrebam zadosti z navadno raznoliko prehrano. Izjema so: vrhunski športniki (za boljše dosežke), starejši (za kvalitetnejše življenje), bolniki (za boljši izid zdravljenja), nosečnice in otroci, ki lahko vnos proteinov na dnevni bazi povečajo.
Pri nakupu proteinskih izdelkov moramo biti pazljivi ter si prebrati hranilne vrednosti, saj se velikokrat zgodi, da ti izdelki niso tako kvalitetni, kot se oglašujejo. Predvsem je problem pri vsebnosti dodanih sladkorjev in uporabi palmovega olja.
S prekomernim vnosom beljakovin si škodujemo, saj s tem obremenimo naše ledvice, ker se poveča količina končnih produktov. Prav tako takšen način prehranjevanja nima učinka na hitrejši razvoj mišic.
Pri beljakovinah je potrebno izpostaviti njihovo biološko vrednost, ki nam pove, kako dobro lahko naše telo izkoristi določene proteine za sintezo lastnega materiala. Visoko biološko vrednost imajo beljakovine živalskega izvora (jajca, sirotka v prahu, meso, ribe in mlečni izdelki), nizko biološko vrednost pa imajo beljakovine rastlinskega izvora (zelenjava, stročnice, oreščki in semena).
Pomanjkanje beljakovin vpliva na: tesnobo, motnje razpoloženja, poškodbe kosti in mišic, hitrost hujšanja (upočasnjuje proces izgubljanja telesne teže), težave s prebavo in nevšečnosti z nohti, kožo in lasmi.
V primeru zmanjšanega vnosa beljakovin v telo si lahko pomagamo s proteini v prahu. Najbolj kvaliteten je sirotkin (ang. whey) izolat, ki vsebuje do 90% beljakovin.