Drevesa v mestu
Obstoj zelenja v urbanih naseljih je za mnoge tako samoumeven, da se skoraj ne zavedamo njegove vrednosti. V mestni krajini je zelenje nepogrešljivo za doseganje določene ravni kakovosti življenja. Mesta z veliko zelenja ustvarjajo raznolika delovna in življenjska okolja ter so privlačna za prebivalce, obiskovalce in investitorje.
Če pogledamo skozi oči arhitekta, bi opazili, da vnašajo ozelenjena področja v urbano okolje naravne, mehke linije, ki so kontrast strogim linijam grajenih stavb. Drevesa so arhitekturni in estetski elementi, ki posamično ali v skupinah usmerjajo pogled, tvorijo pregrade in prekinjajo dolge prostore, predstavljajo akcent, oblikujejo ospredja in ozadja. Vsekakor pa drevesa v mestih doprinašajo tudi k boljši kvaliteti zraka.
Prihaja poletje in vedno bolj bomo tudi v mestih iskali senčne kotičke. Sence ne bomo iskali le zase, pač pa tudi za svoje jeklene konjičke. Če v bližini blokovskih naselij ni zelenih površin, se bomo z njih umikali, da ne napišem, bežali. V toplih in vročih dneh se bomo morda sprehodili ali »športali« v primestnem gozdu ali parku ter iskali druga mesta, kjer se je mogoče ohladiti. Zagotovo se bomo umikali med zelenje, drevje. To pa zato, ker dajejo drevesa ljudem občutek sproščenosti in ugodja, ponujajo senco in so prostor kamor se lahko zatečejo tudi živali (ptice, pikapolonice idr.).
HABITUS
Beseda habitus se pri rastlinah nanaša na njihov videz, rast in z njo označujemo celotno zunanjo obliko rastline. Naraven habitus ima rastlina, ki ima za posamezno drevesno vrsto značilno / tipično rast.
ARBORISTIKA
Vedo o gojenju dreves imenujemo arboristika ali arborikultura (nem. Baumpflege, angl. Arboriculture).
Arboristika, je veda, ki temelji na razumevanju drevesne biologije in se ukvarja z ohranjanjem in nego dreves v urbanem okolju.
Takoj, ko se bodo vroči dnevi unesli, pa bomo na pomen dreves pozabili. Pozabili do te mere, da ne bomo kritični do izvajalcev, ki na drevesih izvajajo nestrokovno nego. Večkrat poslušam komentarje ljudi, da je bilo potrebno drevo obrezati, ker je postalo preveliko za prostor kjer raste. Po naravnih katastrofah (npr. letošnji žled) se ustvari kolektiven strah, da bo drevo padlo, da se bo izlomila veja …
In ta strah (ne pa strokovna ocena stanja drevesa) je lahko povod, da se z nestrokovnim žaganjem habitus drevesa izmaliči in pohabi. Še bolj pa sem zgrožena, ker nestrokovni izvajalci za svoje početje dobijo celo plačilo.
Za laika lahko najlažje pojasnim kaj je nestrokovna nega drevesa, tako, da razložim, da je drevo, ki ima izmaličen habitus bilo negovano nestrokovno. Vzrok tiči zagotovo tudi v dejstvu, da v Sloveniji za izvajanje nege dreves ne potrebuješ licence ali kakršnihkoli kvalifikacij. Vrtnarji, ki največkrat izvajajo žaganje / nego mestnih dreves, se v šolskem izobraževalnem procesu niso niti od daleč srečali z znanjem s področja arboristike.
Kljub temu, da vemo, da je od obstoja dreves odvisen tudi obstoj ljudi, smo do izvajalcev, ki napačno »negujejo« drevje, premalo kritični. Z željo, da širša javnost pridobi nekaj znanja o pomenu dreves in kako jih pravilno negujemo, bom na to temo napisala v prihodne kaj več.
Vabljeni k branju.
mag. Nataša Dolejši, univ. dipl. inž. agronomije