Navadni jetrnik

Jetrnik, imenovan tudi plavica, je ena prvih pomladnih rastlin, ki nas s svojimi nežnimi cvetovi razveselijo v pomladnem času. Jetrnik sicer spada med zdravilna zelišča, a pozor – sveža rastlina je strupena, saj vsebuje hlapni anemonol. To je zelo dražljiva snov, ki lahko ohromi osrednje živčevje. A s sušenjem jetrnik izgubi strupeni učinek, tako lahko v zdravilne namene jetrnik še vedno uporabljamo. Moramo pa ga znati tudi pripravljati. A najprej si poglejmo iz kje jetrnik sploh izhaja, kje ga najdemo in kdaj. Nato pa kako ga lahko uporabljamo in seveda kateri so njegovi zdravilni učinki.

Navadni jetrnik

Navadni jetrnik, Hepatica nobilis, je trajnica, ki prihaja iz družine zlatičevk in je najbolj razširjena po gozdovih in jo tako lahko najdemo med grmičevjem in na kamnitih pobočjih po vsej Sloveniji. Raste tako v nižinskem svetu kot v višjih legah; rad pa ima suha in sveža rastišča. Jetrnik je ena izmed prvih rastlin, ki naznani prihod pomladi, saj cveti v marcu in aprilu, v višjih legah pa tudi kasneje, v maju.

Celotna rastlina je visoka 5-15 centimetrov. Temno rjava korenika je kratka ter razvejana. Spomladi najprej poženejo stebla, na koncu katerih požene cvet. Šele nato, kasneje, poženejo tudi listi. Listi imajo dolge, dlakaste peclje, so trokrpi in usnjati. Zgornja stran listov je zelena, spodnja pa rdečkasto-rjava do vijoličasta.  Cvetovi so sestavljeni iz 6-12 podolgovatih cvetnih lističev. Barva cvetov je praviloma modra, lahko pa nežno lila, roza in celo bela. V vsakem cvetu je množica prašnikov in številčne srebrno dlakaste plodnice. Plod jetrnika se razvije iz enosemenskih oreškov, ki nastanejo po oploditvi.

Učinkovine v navadnem jetrniku:

• proatemonin (gre za toksin, ki ob stiku lahko povzroča srbečico in draženje kože; ob zaužitju pa omotičnost, slabost, bruhanje),
• anemonol,
• saponini,
• glikozid hepatrilobin (snov, ki še ni povsem raziskana),
• mineralne soli,
• tanin,
• čreslovine,
• saharoza,
• smola.

Navadni jetrnik – nabiranje in sušenje

Jetrnik nabiramo v času cvetenja. In sicer za nabiranje potrebujemo tudi košaro, ki naj bo široka, primerna za nabiranje zelišč. Nabiramo le cvetove, ki jih trgamo s stebelc. Pazimo, da jih ne mečkamo. Prav tako smo pozorni pri nalaganju cvetov v košaro. Naj jih ne bo preveč, da ne bodo natlačeni in posledično zmečkani. Seveda tudi pri navadnem jetrniku, tako kot pri vseh zeliščih velja, da pazimo, kako in koliko nabiramo, zato pustimo kakšen cvet ali dva na rastišču. Saj bomo le tako zagotovili, da nas bo jetrnik vsako leto znova razveseljeval.

Cvetove navadnega jetrnika sušimo hitro, da se ohranijo učinkovine in barva. Če bi počrneli, jih zavržemo. Cvetove najlažje posušimo kar v sušilniku zelišč in jih sušimo na do največ 45 °C dokler niso popolnoma suhi. Na tej točki naj ponovno opozorim, da so sveži, neposušeni cvetovi navadnega jetrnika strupeni. Uporabni so zgolj popolnoma posušeni. Ko so popolnoma suhi, jih shranimo v posodi (lahko kar steklen kozarec), ki ga zapremo s pokrovčkom, ki dobro tesni. Kozarec s posušenimi cvetovi navadnega jetrnika hranimo v temnem in suhem prostoru katerega temperatura naj ne presega 20 °C.

Zdravilni učinki navadnega jetrnika

Če ste sklepali po njegovem imenu, ste imeli prav. Med drugim navadni jetrnik pomaga tudi pri zdravljenju bolezni jeter.  A to ni vse. Tako so zdravilni učinki jetrnika blagodejni predvsem pri:

• boleznih jeter in ledvic,
• pri težavah z žolčem in žolčnimi kamni,
• pospešuje delovanje vranice,
• deluje kot diuretik,
• pomaga pri inkontinenci (nenadzorovanem uhajanju seča),
• pomaga tudi pri zdravljenju bronhitisa in vnetju sluznice,
• in deluje antibakterijsko.

Uporaba navadnega jetrnika

Ker opozoril ni nikoli odveč ponovno: ne uživajte svežega jetrnika! 

Tako v zdravilne namene uporabljamo zgolj posušene cvetove navadnega jetrnika. Pripravimo si lahko čaj ali pa tinkturo. Oboje samo in zgolj iz posušenih cvetov.

Tinktura iz navadnega jetrnika

• pest posušenih cvetov navadnega jetrnika
• 5 dl 32% žganja

Potrebujemo pa še večji stekleni kozarec ali steklenico. Posušene cvetove jetrnika prelijemo z žganjem in vse skupaj postavimo na sončno mesto za 30 dni. Po 30 dneh vsebino precedimo. Tinkturo iz navadnega jetrnika uporabljamo pri zdravljenju bronhitisa. In sicer 15 kapljic tinkture nakapljamo na žličko sladkorja in zaužijemo.

Priprava čaja iz navadnega jetrnika

Za skodelico čaja navadnega jetrnika potrebujemo:

• 2 dl hladne vode
• 2 čajni žlički posušenih cvetov navadnega jetrnika

Posušene cvetove prelijemo s hladno vodo in pustimo namočeno 6 ur. Po tem času precedimo, in tekočino ogrejemo (na temperaturo, primerno za pitje, naj ne zavre!!) in popijemo. Spijemo lahko do dve skodelici čaja dnevno. Priporoča se pitje sredi dopoldneva in sredi popoldneva

V kolikor bi, čeprav ste čaj (ali tinkturo) pripravili iz povsem posušenih cvetov, vseeno začutili omotičnost, slabost oz. bi se vaše počutje poslabšalo, z uporabo navadnega jetrnika prenehajte.