Murva – gosta senca, pod katero noben ne sedi
Le kdo ne pozna murve. Tudi če v tem trenutku ne veste točno, o čem govorim, mi verjemite na besedo – poznate jo. To je tisto drevo, ki ga vidite poleti na morju in ima daleč najboljšo senco, a pod njo, kljub zagotovljenemu zavetju pred soncem, noben ne sedi. Po tleh se v velikem loku razteza pas temnih kupčkov. Tudi vonj je tam zelo poseben, sladkast in rahlo kisel obenem.
Ste se spomnili? Ne? Zagotovo ste stopili nanjo in umazali svoje priljubljene natikače. Če imate otroke, ki so s svojimi ročicami hiteli pobirati te robidam podobne plodove, se zagotovo spomnite barve njihovih prstkov. In če je sok teh plodov padel na majico ali hlačke, je tam še dandanes. No, to je murva. Okusna rastlina nežnega okusa, ki je obenem še tako zdrava.
Čeprav je murva najbolj značilna za Primorsko, jo gojijo tudi po drugih koncih Slovenije. Obstaja sicer okrog 100 različnih vrst, a pri nas najbolj znani sta bela in črna murva. Že samo ime pove, v čem je razlika. Vse bolj je razširjena tudi murva žalujka, ki s svojimi povešenimi vejami krasi (in sladi) prenekateri vrt. Tudi moj. In ker o murvi dejansko zelo malo vem, sem se odločila raziskati to čudovito in zelo zdravo rastlino. Svoja odkritja z veseljem delim z vami.
Bela in črna murva
Bela murva ima krajšo življenjsko dobo kot črna, gojijo pa jo s prav posebnim namenom – kot prehrano in domovanje sviloprejk. Bela murva je najbolj razširjena na Kitajskem, od koder tudi izvira. Črna murva je za razliko od bele veliko bolj odporna na vremenske vplive okolja, v katerem raste. Tudi po samem izgledu je bolj robustnejša od bele murve, ima bolj bogato krošnjo in raste zelo hitro. Kljub temu ne potrebuje bogate zemlje. Vendar pozor, velja premisliti, kam jo boste posadili, saj se korenine murve hitro širijo. Lahko se zgodi tudi, da bo v nekaj letih s svojim koreninskim sistemom ruvala tlakovce ali zastirala razgled s svojo veličastno krošnjo. A naj vas sedaj te besede ne odvrnejo od namere, da bi jo gojili tudi vi. Murvo se lahko tudi popolnoma poreže, in bo spet zrasla, le bolj mlada in še lepša.
Vzgoja murve
Murva je hitrorastoče in nezahtevno drevo, tako da posebne nege ne potrebuje. Le porežite njene veje in jih oblikujte v poljubno krošnjo. Murvo režemo pozimi.
Če jo ima sosed in si jo želite tudi vi, pri tem pa ste s sosedom v dobrih medosebnih odnosih, ga poleti prosite za eno neolesenelo vejico in jo podtaknite. Le nekaj let bo minilo, da boste tudi vi uživali v murvini mogočni senci in se sladkali z njenimi plodovi.
Plodovi murve
Plodovi začnejo zoreti zgodaj pomladi in zorijo postopoma. Kar je vesela novica za vse ljubitelje teh sladkih a nežnih temnih plodov, saj boste v njih lahko uživali tudi mesec in še več. Plodove lahko jeste kar iz drevesa, lahko jih uporabite v jutranjih smutijih, priležejo se v sadni solati, iz njih lahko skuhate okusen sirup, uspešno jih lahko spremenite v marmelado ali preliv…seveda jih lahko tudi zamrznete. Sama sem se navdušila nad prelivom iz murve, ki ga ponudim k skutini torti, sladoledu, navadnemu jogurtu …
Zdravilna moč murve
Najbrž niste vedeli, da za zdravljenje poleg plodov uporablja tudi lubje in liste murve.
Plodovi vsebujejo organske kisline (citronsko in jabolčno), vitamine A, B, C, E in K, železo, kalij mangan, magnezij, pektin, veliko količino antioksidanta antocianina in preprečujejo staranje organizma. V tradicionalni medicini se uporablja proti vnetju sečnih poti, boleznim ustne votline in grla, epilepsiji, depresiji, nespečnosti, vrtoglavici in ugrizom žuželk ter kač. Medtem ko se zreli plodovi uporabljajo kot blago odvajalo, se sveži nezreli plodovi uporabljajo proti driski. Iz jagod črne murve lahko pripravite sirup, ki pomaga pri povišani telesni temperaturi in raznim vnetjem.
Murvino listje je po starem ljudskem izročilu zdravilo za zniževanje in regulacijo sladkorja v krvi, zaradi česar se pojavlja v čajnih mešanicah za diabetes.
Lubje murve uporabljajo tudi kot zdravilo proti črevesnim parazitom, predvsem trakulji. Zelo blagodejno je tudi za želodčne težave in težave s črevesjem, pomaga pri zastrupitvi s hrano, alkoholom in gobami. Prah iz lubja pa se uporablja v obliki balzama za hitrejše celjenje ran, poparek pa proti povišanemu krvnemu tlaku tlaku.