Sibirska borovnica ali majska jagoda

Sibirska borovnica, Lonicera kamtschatica imenovana tudi majska jagoda ali jagode večne mladosti.

Izvor sibirskih borovnic

Jesen je najbolj primeren čas za sajenje sibirskih borovnic. Izvor sibirske borovnice je Sibirija, rastišča kamčatk pa so prav tako v Rusiji, Japonski, Kitajski, Kanadi in Poljski. Odporne so na zelo nizke temperature  do -47 C, cvetovi so podolgovati dolgi približno 2 cm, cvetejo tudi pri 0 stopinjah, cvet pa vzdrži do -10C. Sibirska borovnica je grm, ki odvisno od sorte zraste v višino od 1,0-1,8m in 1,0 do 1,2m v širino. Plodovi so podolgovati dolžine 2-4 cm in  po navadi zorijo v začetku meseca maja in junija. Vzgojna oblika je grm, znotraj grma se odstranjujejo izrojene veje ter krajšajo osnovne veje na 40 cm od tal ter se na ta način grm pomlajuje in ohranja življenjska doba rastline, ki je 25-30 let.

Sajenje sibirskih borovnic

Sibirske borovnice za razliko od ameriških niso zahtevne glede tal in rastejo v tleh s ph5-8, sadike se lahko sadijo na sončne in tudi polsenčne lege in se sadijo v sadilne jame velikosti 30x30x30 cm v razmaku 1,0-1,5m med sadikami in 2,5-3,5 med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadike sadijo v razdalji 0,5-0,7 m, primerne sorte za takšen način sajenja so Wojtek, Zojka, Indigo, Jugana, Vostorog,  Amphora, Bakcarskaya in Siniczka. Te sorte so višje in bolj pokončne rasti in dosegajo višino okrog 1,80m. Nekaj nižje sorte so Morena, Tomiczka , Nimfa, Honeybe, Aurora ter Leningrajski velikan, med borovnice majhne rasti okrog enega metra pa sodijo sorte Blue Welvet, Atut in Duet,  ki  ob junijskem zorenju sodita v bolj pozne sorte . Zanimiva je sorta Karina, ki sicer po velikosti šteje med večje sorte vendar pa se po navadi ob teži plodov bolj prilagodi nižjim sortam, slednja predstavlja tudi nek prehod po času zorenja med večino ranih sort in omenjenima poznima sortama. Ob sajenju je potrebno gnojenje, najboljša izbira so naravna organskimi gnojila, saj rastlina nima izrazitih bolezni in se lahko vzgaja ekološko. Priporočljiv čas gnojenja prvega gnojenja je mesec marec, drugič pa se dognojuje po obiranju plodov. Za sajenje se priporoča vsaj dvoletna ali tri letna sadika. Sadike sajene v loncih se lahko sadijo skozi vse leto, ne smejo pa čutiti pomanjkanja vode v prvem letu sajenja. Sibirske borovnice začnejo roditi od drugega-tretjega leta starosti in odvisno od sorte dosegajo rodnost 3-5 kg plodov na sadiko pod pogojem, da je zaradi boljšega opraševanje posajeno več različnih sort. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti in rodijo redno.

Uporabnost plodov sibirskih borovnic

Plodovi sibirskih borovnic zorijo zelo rano, kašnih 2-3 tedne pred ostalim sadjem in se večinoma uporabljajo sveži ali za marmelade, džeme, sokove, sladice, zamrzovanje itd. Po okusu so sladke, sladko kisle in imajo svoj tipično aromo v nekem odtenku je aroma kakšne sorta lahko  malenkost podoben nekaj bolj aromatičnim slivam. Vsebujejo veliko vitamina C, B, provitamina A, magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan,  antocijanov, proantocijanov in drugih flavonoidov in imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje.

V tradicionalnih medicinah se jagode uporabljajo pri boleznih srca, želodca, jeter, bolezni oči, kože, artritisa itd.

V podjetju Fajn tim d.o.o. ponujamo nekaj več kot dvajset različnih sort sibirskih borovnic sajenih v dve ali tri litrnih loncih, starost sadik je dve ali tri leta in so velikosti 40-60 cm. Več informacij o ponudbi, opisu  ali naročilih lahko dobite na internet strani  www.fajntim.si