Ideja za izlet: Padova

Ker sem se zadnji dve leti učila italijansko, smo se tokrat odločile same narediti en večji izlet z avtom v Italijo. Seveda smo se tekom leta večkrat oglasile v Trstu, se sončile in kopale na plažah Sistiane, nakupovale v IKEI Villesse, jedle pico v Palmanovi itd. Naša končna destinacija je bila sicer Bologna, vendar smo se pred tem odločile narediti še en postanek v Padovi. Predlagam, da avtocesto zapustite na izvozu Padova Est, cestnina na italijanskih avtocestah vas bo v eno smer prišla okoli 14 €.

Parkiranje in javni prevoz v Padovi

Parkirale smo na parkirišču nedaleč od glavne železniške postaje (Parcheggio Sarpi APS), kjer smo na avtomatu kupile celodnevne karte za javni promet (3 € na osebo) – karta za 75 minut vas pride 1,3 €. Mesto sicer ni tako ogromno, da ga ne bi mogli prehoditi peš, ampak ker smo imele samo par ur časa za ogled Padove, smo se malo vozile s tramvajem. Več o linijah javnega prometa na povezavi.

Na hodniku železniške postaje so imeli postavljen klavir, pa ga je lahko kdorkoli igral. Tako smo še malo poslušale virtuoze najrazličnejših starosti in narodnosti.

Kaj si ogledati v Padovi?

Prato della Valle

S tramvajem smo se odpeljale proti trgu Prato della Valle, ki velja za največjega v Padovi. Je tudi eden največjih trgov v Evropi (90.000 m², prekaša ga le Rdeči trg v Moskvi). Še preden smo prišle do trga, smo se ustavile še v eni kitajski trgovini – skozi okno tramvaja smo zagledale nizke cene v izložbi in smo skočile ven. Iz eliptične oblike trga lahko vidite, da je tu včasih stala ogromna rimska arena.

Njene ostanke so v 16. stoletju porušili in uporabili za gradnjo bazilike Basilica di Santa Giustina (Bazilika sv. Justine), ki stoji na obrobju trga. V nastalem močvirju so v 18. stoletju končno zgradili trg, kot ga vidimo danes. Trg oz. otok obdaja kanal, s kopnim pa ga povezujejo štirje mostički na vsaki strani. Okoli njega je 78 kamnitih kipov, ki predstavljajo znane prebivalce Padove – papeži, pa tudi Galileo Galilei.

Okoli trga je veliko kavarn in restavracij, kjer se lahko okrepčate…me smo to naredile malo bolj po domače in na tržnici kupile kilo marelic, se usedle v senco pod drevesa in malo pomalicale.

Na eni strani trga torej stoji Basilica di Santa Giustina, ki naj bi stala na nekdanjem poganskem templju. Na drugi strani stoji neogotska palača Loggia Amulea, ki je bila med leti 1906 – 1989 sedež gasilcev, danes pa sedež nekaterih občinskih uradov. Na sprednji strani lahko vidite značilno elegantno ložo, v sobi za njo pa izvajajo civilne poroke.

Baziliko sv. Antona (Basilica di San Antonio di Padova) so zgradili v 14. stoletju, nad grobom Antona Padovskega. Sestavljena je iz romanskih in gotskih oblik, bizantinskih kupol, na vrhu najvišje stoji pozlačeni kip angela. V notranjosti se najde kar nekaj zanimivih umetniških del, najbolj znana je kapela, kjer imajo shranjene nestrohnjen jezik, lase in brado sv. Antona. Pred baziliko stoji spomenik konjenika Gattamelata, ena največjih mojstrovin renesanse, ki jo je med letoma 1443 – 1452 izdelal veliki Donatello.

Osservatorio Astronomico di Padova (Astronomski observatorij)

Observatorij so ustanovili leta 1761 in je ena glavnih ustanov, ki delujejo v sklopu Narodnega instituta za astrofiziko. Namestili so ga v grad Castelvecchio, z gradnjo pa zaključili šele leta 1777. Ne morete ga zgrešiti, saj boste že od daleč zagledali stolp La Specola, ki je večji izmed dveh stolpov gradu. Visok je 49,59 m (z anteno 53,30 m), vrh pa se doseže po 252 stopnicah.

Danes raziskovalna ustanova deluje v sklopu več oddelkov, v sklopu observatorija pa se daljnogledi nahajajo še drugje (npr. Asiago, ki leži 90 km ven iz Padove). Proti observatoriju smo se me odpravile kar peš, zelo zanimivo se je bilo sprehajati po labirintu ozkih tlakovanih ulic ob kanalih. O tem bom sicer več govorila v prispevku o Bologni, ki je prav znana po obokih/arkadah. Tudi v Padovi smo jih veliko videle, tako da nismo hodile po soncu, pa tudi v primeru dežja bi imele streho.

Šle smo ob vodi, čez most Ponte Gregorio Barbarigo, se slikale s kanalom, potem pa pot nadaljevale do Piazze Duomo (od mosta naprej greste samo naravnost proti mestu).

Piazza Duomo

Trg Piazza Duomo je eden od številnih trgov, ki označujejo zgodovinsko središče Padove. Veliko prostora zavzema cerkvena dvorana, po kateri je trg dobil ime. Gradnja bazilike Basilica Cattedrale di S. Maria Assunta se je začela v 18. stoletju, fasada pa je še vedno nedokončana.

Piazza dei Signori

Od tu naprej smo hitro prišle še do Piazze dei Signori, kjer so na tržnici prodajali najrazličnejše stvari: od barvitih začimb, sadja in zelenjave, do oblačil, spominkov in vse druge šare. Trg je že stoletja prizorišče praznovanj, turnirjev in komercialnih priložnosti.

Na njem stoji palača Palazzo del Capitano, katere stolp je bil zgrajen v prvi polovici 14. stoletja, kot vzhodna vrata Reggia Carrarese. Leta 1428 so ga okrasili v gotskem slogu s slavno astronomsko uro – danes na tem mestu stoji ogromna replika najstarejše italijanske ure z astrološkimi znamenji (Torre dell’Orologio), ki je zagotovo ne smete zgrešiti. Astroloških znamenj je namesto 12 samo 11, točnega razloga za to pa ne vedo. Pravijo, da delavci niso dobili plače in zato niso končali z okrasitvijo, možno pa je, da so sledili egipčanskemu sistemu.

Nedaleč stran stoji palača Palazzo Moroni (včasih Palazzo Comunale), mogočen kompleks, ki je sestavljen iz palač iz različnih obdobij. V 13. stoletju je bil tu občinski urad mesta Padova.

Del kompleksa je tudi Palazzo della Ragione, ki je do konca 18. stoletja služila kot sodišče – začeli so jo graditi leta 1172, končali pa 1219. Najbolj znana je po tem, da ima eno največjih srednjeveških dvoran v Evropi, ki ni podprta s stebri. V pritličju je tržnica, na sredini prodajalne, na vrhu pa sodišče. Le to je okrašeno z Giottovimi freskami, vendar so bile v požaru leta 1420 uničene. Leta 1756 je tornado uničil streho in poškodoval stavbo.

Nasproti stoji Palazzo del Bo, ki je od leta 1493 naprej sedež univerze v Padovi, kjer je študiral tudi Galileo Galilei. Me soban sicer nismo obiskale, smo si pa ogledale atrij.

Na eni strani palače Palazzo della Ragione stoji trg Piazza della Frutta, na drugi pa Piazza delle Erbe.

Piazza delle Erbe

Na Piazzi delle Erbe so pred restavracijami stali natakarji in vabili turiste, ponujali menije… in ker smo bile že kar lačne smo se usedle v ”oštarijo”. Lasagna, pizza, barvita solata…vse to nam je krožilo po mizi.

Po kosilu smo se s tramvajem odpravile nazaj proti železniški postaji, še malo smo šle po trgovinah, nato pa z avtom naprej proti Bologni.

Po poti nazaj proti železniški postaji, stoji še Eremitska cerkev La Chiesa degli Eremitani, ki je bila v 2. sv. vojni skoraj popolnoma uničena.

Zagledali boste še areno Arena Romana di Padova, antično rimsko gledališče, kjer so prirejali gladiatorske boje. Obkroža jo eliptična stena z oboki, ki je včasih predstavljala osnovo za stopnice. Zgrajena je bila na severu Padove okoli leta 70, po velikosti pa dokazuje izjemen gospodarski razvoj v tistem času. V srednjem veku so jo porušili in uporabljali kot kamnolom. V 14. stoletju je območje pridobila bogata družina Scovegni, ki je zgradila palačo (porušena leta 1803) in kapelo. Danes v areni potekajo najrazličnejše prireditve.

Obisk Padove vsekakor priporočam, četudi samo za en dan. Iz Padove smo se odpeljale naprej v Bologno, kjer smo ostale 3 dni.