Mobing – mrhovinarstvo na delovnem mestu

Vsakdo, ki išče službo, si želi takšno, ki bo ustrezala njegovim sposobnostim, bo pravočasno in dobro plačana ter bo v njej imel sodelavce, ki mu bodo pomagali in ga podpirali. Ljudje smo socialna bitja, tako da se službeni odnosi čestokrat razvijejo v njihove manj formalne oblike izven delovnega časa. Če s(m)o imeli srečo, dobimo delovno mesto, ki temu ustreza. Vendar temu ni vedno tako – ne glede na to, kako dobre odnose imamo s sodelavci, prej ko slej pride do konfliktov, in če se vzroki zanje ne rešijo pravočasno in v zadovoljstvo obeh strani, lahko ti navidez neškodljivi konflikti prerasejo v mnogo resnejšo obliko, imenovano mobing.

Vir:[witzige-videos.com], b.d.

Kaj je mobing in vzroki zanj

Najprej nekaj malega o izvoru same besede. Angleška beseda ‘mob’ običajno označuje množico, pogosto v sovražnem ali destruktivnem razpoloženju. Izpeljanka ‘mobbing’ – poslovenjeno ‘mobing’ pa kot definicija pomeni opis vseh oblik ustrahovanja, vključno z ustrahovanjem ene (ali več) oseb, najpogosteje na delovnem mestu. Dodatno je nemški glagol ‘mobben’ lahko uporabljan tudi za označbo fizičnih napadov, klevetanja nasproti učiteljem in ustrahovanja podrejenih z večjim poudarkom na stalnem strahu žrtve kot pa na storilčevem namenu na socialni izključitvi omenjene žrtve. Fenomen mobinga je prvi raziskal švedski znanstvenik Heinz Leymann leta 1980, sam izraz pa si je izposodil na podlagi opazovanja obnašanja živali,predvsem zato, ker opisuje kako lahko skupina napade posameznika samo na temelju negativnih prikritih sporočil iz skupine.
Mobing se pojavi iz različnih razlogov. Brečko navaja da so med najpogostejšimi neustrezna organizacija dela, nejasnih pristojnosti in vodenja, prevelika intenzivnost dela (prezaposlenost) ali nasprotno, premajhna intenzivnost dela (podzaposlenost). (Brečko, 2009, str. 29)

Vir: [dorothydalton.com], b.d.

Mobing na javnih in privatnih mestih

Največkrat se v medijih pojavljajo poročila, ki so povezana z mobingom na javnih mestih, torej največkrat na delovnem mestu, pojavlja pa se tudi v šolskem sistemu, kjer pa je Leymann namesto izraza mobing uporabil besedo ustrahovanje. Leymann je mobing nadalje definiral kot sovražno in neetično komunikacijo (v delovnem okolju) enega ali več posameznikov, ki je sistematično in najpogosteje usmerjeno proti enemu posamezniku ki je zaradi mobinga porinjen v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj mobinga. Ta dejanja se pojavljajo zelo pogosto, najmanj enkrat tedensko in v daljšem časovnem obdobju, najmanj šest mesecev. (Leymann H. 1996a). Gre torej za dolgotrajno izpostavljenost negativnemu in agresivnemu vedenju primarno psihične narave.

Sam mobing se glede na usmerjenost delovanja od napadalca k žrtvi deli na tri načine:

a) Horizontalen – Je najpogostejša vrsta mobinga, poteka med sodelavci iste stopnje ali skupine. Večinoma mobing poteka od skupine sodelavcev k žrtvi ali več žrtvam.

b) Vertikalen – Ni tako pogost, poteka med sodelavci in vodjo. Vertikalen mobing se dalje glede na povzročitelja.

• Vertikalen mobing – sodelavci →vodja. (‘staffing‘); pri tej vrsti mobinga sodelavci ali podrejeni pritiskajo na vodjo – ne izpolnjujejo njegovih navodil ali jih ignorirajo, ali jih izpolnjujejo z velikim časovnim zamikom. Ne kontaktirajo z njim, razen kadar je to neobhodno potrebno.

• Vertikalen mobing – vodja→sodelavci (‘bossing‘) ; kadar mobing izvaja vodja, ta pritisne na enega ali več podrejenih, in potegne za sabo svoje podrejene, ki, ko vidijo, da so žrtve napadene, jih začnejo napadati še sami, v strahu da bi bili sami napadeni. Ekstremna oblika vertikalnega mobinga je bossing, kar pomeni, da vodja ne izbira »tarče«, temveč zlorablja svoj položaj in privilegije da prikrito ali odkrito napada podrejene sodelavce. (Oblike mobinga, b.l.)

Vir:[dreamstime.com], b.d.

Strateško preprečevanje mobinga

Na kratko strateško preprečevanje mobinga pomeni dvoje:
–

• Preprečevanje mobinga preden se razvije
• Preprečevanje mobinga v razvoju

Preprečevanje mobinga preden se ta sploh razvije je precej težavno, predvsem zato, ker običajno večina zaposlenih ne ve, kaj mobing sploh je, ne glede na to, da so bili morda v njem udeleženi, bodisi kot žrtve bodisi kot storilci. Zaradi pomanjkanja tovrstne informiranosti Inšpektorat za delo RS dobiva veliko ovadb v zvezi z mobingom, ki pa so vse prej kot to. Kot smo rekli, vsak konflikt še ne pomeni nujno, da se bo iz njega razvil mobing, vendar če gre za sistematičen in torej načrten napad na posameznika, ki se izvaja z namenom izriniti omenjenega posameznika iz njegovega delovnega okolja ali ga podrediti moberju (osebi, ki izvaja mobing), potem gre vsekakor za mobing. To je same prva plast problema. Druga plast je, da se mobing običajno dogaja prikrito, da je njegov razvoj dovolj neopazen, da ga udeleženi ne opazijo ali pa ga ignorirajo v smislu »bolje on/a kot jaz«. Praviloma zunanji opazovalci prej zaznajo mobing kot ga zazna sama žrtev. Brečko poroča, da so v vprašalnikih žrtve napisale, da niso niti vedele, da so sploh žrtve. (Brečko, 2009, str.30)

Gledano subjektivno, je mobing stvar osebne presoje vsakega posameznika. Nekdo bo rekel, da ni opazil mobinga, čeprav je bil hudo maltretiran, spet drugi bo rekel, da je bilo nadčloveško naporno, čeprav mobinga niti ni bilo, in je bil pritisk samo zaradi njegovih delovnih navad ali česa podobnega. Najhuje je, da celo menedžment ne ve vedno, da se v podjetju dogaja mobing, ali pa se jim sam mobing zdi samoumeven, ker se je pač tako dogajalo tudi v preteklosti.

Kar se tiče prič dejanj v mobingu, je danes žal še vedno tako, da povečini ne storijo ničesar – bodisi zato, ker storjenega dejanja nimajo za mobing, so na nek način sokrive, ali pa ne želijo biti vključene v sam mobing v vlogi žrtve. Zato je nujno potrebno ozaveščanje delavcev o naravi mobinga in kam se lahko obrnejo po pomoč, če se slučajno znajdejo v vlogi žrtve.

Strateško preprečevanje mobinga poteka na dveh ravneh, zasebni in javni. (Brečko, 2009, str. 30-31)

Zasebno

Sam posameznik stori največ zase, če se seznani s temo, in situacijami, v katerih se razvije mobing. Žal pa se večina posameznikom sooči z mobingom ne da bi vedeli kaj sploh je, in so zato nemočni, ali pa se neprimerno odzovejo. Če pa je že v situaciji, ima na voljo naslednje možnosti:

a) Zavrnitev vloge žrtve
Žrtve mobinga so najpogosteje psihično šibke osebe, oziroma osebe z slabo osebno samopodobo. Zato je prvi korak, ki ga mora napadena oseba narediti , je zavrnitev sprejetja vloge žrtve. Psihologi pogosto pravijo, da se vse dogaja v glavi. Če mislimo, da smo žrtev, to postanemo. Če se upremo takšnemu razmišljanju, se vlogi žrtve izognemo.

b) Neposredni nagovor napadalca
Če žrtev neposredno nagovori napadalca, s tem pokaže, da se je sposobna postaviti sama zase, in tako zmanjša možnost, da bi si jo napadalec v naslednjem poskusu vnovič izbral za žrtev. Poleg tega se lahko konflikt uspešno razreši, kar pomeni prekinitev verige, ki bi drugače vodila k naslednji stopnji mobinga, psihoterorju. Vendar ta metoda ni vselej uspešna, še posebej če mober še naprej rovari nasproti žrtvi, kljub neposrednemu nagovoru.

c) Vključitev nadrejenega
Pravica, pa tudi dolžnost žrtve, če se nad njo izvaja mobing. V primeru, če izvaja mobing nadrejeni, žrtev obvesti kadrovsko službo. Kadrovska služba se mora odzvati na pritožbo, zlasti če je mobing uzakonjen. V tem primeru bi bilo idealno, če bi podjetje imelo posebnega pooblaščenca za take prijave.

d) Vodenje zapisnika/dnevnika
Za žrtev bi bilo idealno, če bi sproti dokumentirala dogajanje. Kot smo povedali, je doživljanje mobinga subjektivno dogajanje, odvisno od vsakega posameznika. V primeru tožbe je takšen zapisnik lahko pomembno dokazno gradivo, ki pomaga razjasniti okoliščine in če gre res za mobing.

e) Pritožba svetu delavcev, sindikatu
Če pritožba pri nadrejenemu ali pooblaščencu v organizaciji ne zaleže, je naslednji korak prijava mobinga pri svetu delavcev ali sindikatu. Predstavnik sindikata mora ukrepati in povratno opozoriti vodstvo na dogajanje v organizaciji.

f) Pravno posvetovanje
Dodatno se posameznik lahko posvetuje s pravno službo v organizaciji ali zunaj nje. Nekatere nevladne organizacije v Sloveniji ponujajo na tem področju brezplačno pravno pomoč; pa tudi odvetniki sami so se že začeli specializirati za mobing.

g) Iskanje pomoči v društvu
Če je oseba v dvomih, če je žrtev mobinga, ali če je žrtev, pa sama ne ve, kako naprej, lahko poišče pomoč v društvu za samopomoč. Pogovor z nekom, ki je to že doživel, lahko da posamezniku moralno oporo, hkrati pa ga obvaruje napačnih reakcij. Sama društva dajo tudi koristne napotke, kako ravnati naprej. V Sloveniji obstaja Društvo za boj proti mobingu.

h) Iskanje psihološke pomoči
Psihološka pomoč je v primeru mobinga za žrtev več kot dobrodošla. Mobing primarno deluje na rušenju žrtvine psihološke samopodobe, v skrajnih primerih povzroči post travmatski sindrom stresa (Post Traumatic Stress Disorder – PTSD). Leymann je prvi ugotovil pogubne posledice mobinga na žrtvino psiho, in se tudi sam ukvarjal z zdravljenjem žrtev, ki so doživele PTSD zaradi mobinga. Žal njegova klinika, ki je bila zelo uspešna, danes ne deluje več, vendar pa še vedno obstajajo zapisi terapije, ki jo je uporabljal pri zdravljenju, in njenih izsledkov. (Mobbing, Wikipedia, b.d.)

Vir: [lastheart.hublages.com], b.d.

Javno

Na javni ravni se mobing preprečuje predvsem na ravni podjetja kot organizacije. Tukaj je podjetje vzeto pod drobnogled – največkrat se mobing razvije ravno v podjetjih, ki imajo slabo ali pomanjkljivo organizacijsko strukturo. Preventivni ukrepi so:

a) Izboljšanje stila vodenja
Paradigme vodenja so se spremenile – zaposlenih dandanes ni več moč voditi z avtokratizacijo ali zastraševanjem, ker ta dva načina ustvarjata idealne pogoje za mobing. Zaposlene se gleda kot na ljudi, ki so za podjetje dragoceni, in mu lahko s svojo storilnostjo veliko doprinesejo. Zato je nujno, da se vodstveni kadri pravilno usposabljajo, ne samo glede načinov pozitivnega vodenja, temveč tudi glede komunikacije med zaposlenimi.

b) Spremembe organizacije dela
Mobing se praviloma pojavlja tam, kjer delavci niso dovolj zaposleni, ali opravljajo rutinske naloge. Zato je nujno, da se delavcem da delo, ki bo ne samo zadovoljevalo njihovo potrebo po samoizpolnjevanju in temveč jim bo tudi dalo občutek, da so pri opravljanju delovnih nalog koristni. Izogibali naj bi se tako imenovanih »povratnih zank« – torej del, ki so organizirana z namenom, da bi izboljšala situacijo v podjetju, vendar situacije ne izboljšajo, temveč jo kvečjemu samo še poslabšajo.

c) Jasne informacije
Jasne informacije so eden izmed temeljev delovanja uspešne organizacije. Če delavec točno ve, za kaj je zadolžen, kaj so njegove pristojnosti in odgovornosti, ne bo delal nepotrebnih napak, pa tudi širjenje raznih govoric v podjetju bo do neke mere preprečeno.

d) Odprta komunikacija
Komunikacija lahko pomaga podjetju v razcvet ali pa ga pahne v krizo. Organizacije naj bi spodbujale odprto komunikacijo med delavci, ker krepi občutek pripadnosti in varnosti. Ljudje smo družabna bitja, zato je komunikacija zelo pomembna. Če je komunikacija odprta, se tudi kmalu opazijo morebitni začetki mobinga. Način same komunikacije pa najbolj zavisi od stila vodenja skupine in v širši smeri podjetja.

e) Organizacijska kultura
Eden najboljših ukrepov za preprečevanje mobinga je spodbujanje timskega dela in uporabljanje sistema nagrajevanja, ki favorizira timsko delo. Najbolj so mobingu izpostavljeni izjemni posamezniki, ki so hkrati tudi individualisti. Vendar pa pretirana individualnost in tekmovalnost lahko kaj kmalu privedeta do mobinga.

f) Ukrepi in spremembe namenjene izboljšanju delovne atmosfere
Tu sem spadajo organizirana skupna druženja, interna izobraževalna srečanja, timbilding, sistem internega komuniciranja in drugo.

g) Izobraževanje o mobingu
Znanje je moč, in mobing lahko uspešno preprečimo samo, če vemo o njem, in prepoznamo njegove začetke ter vzroke. Dodatno k temu spada tudi miroljubno reševanje konfliktov in posledično preprečevanje, da bi se ti spremenili v mobing.

h) Organizacijski dogovor
Imenovan tudi psihološka pogodba, pri čemer se delavec in organizacija zavežeta, da bosta obe strani storili vse, da do mobinga ne bo prihajalo. Organizacijski dogovor je tudi bolj zavezujoč kot pravni akti, ker zavezuje obe strani, tako zaposlene kot delodajalce. (Brečko, 2009, str. 31)

Ukrepi proti mobingu v razvoju

Mobing je tukaj – kaj pa zdaj? Zdaj, ko smo se seznanili, kje in kako lahko pride do mobinga, ter kako lahko mobing preprečimo. Ukrepi sami se delijo na zgodnje, ki zajemajo obdobje pred morebitnim mobingom in deloma med mobingom, ter na pozne, ki so implementirani takrat, ko se je mobing v organizaciji že razvil, z namenom zaščititi in rehabilitirati posameznika ali posameznike, ki so bili žrtve mobinga.

Zgodnje ukrepanje

a) Zapisane sankcije ter ukrepi zoper mobing
So prvi strateški ukrep zoper mobing. Problem se pojavi, če sankcije v pravilniku ali kje drugje niso zapisane ali so zapisane preveč ohlapno – v tem primeru do zgodnje detekcije mobinga ne pride. V Sloveniji mobing ni pravni termin, zato ga zakonodaja ne obravnava. Vendar imamo več predpisov, ki posredno obravnavajo ravnanje delavca ob mobingu in sankcioniranje delodajalca, če se mobing pojavi.

b) Usposabljanje zaposlenih za ugotavljanje mobinga
Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsemi oblikami mobinga, ne glede na njihovo morebitno udeleženost v samem procesu mobinga – pa naj bo to kot agresorji, žrtve ali tihe priče – morajo pa biti tudi seznanjeni s sankcijami za mobing. Posebej pomembno je to za kadrovske menedžerje in predstavnike delavcev.

c) Uvedba sistema pritožb brez represije
Organizacija mora uvesti sistem pritožb, ki bo omogočal prijavitelju, da ne bo deležen sankcij za svoje dejanje. Večinoma je to notranji svetovalec, pri mednarodnih družbah pa so to veččlanske komisije, ki jih sestavljajo zaposleni v drugem, in ne matičnem podjetju. S tem se poveča zaupanje v objektivno presojo komisije in odpravlja strah pred vložitvijo prijave.

d) Usposobljeni pooblaščenci za mobing
Če v splošnem pravnem aktu določimo pooblaščenca oziroma internega svetovalca, naj bo ta oseba usposobljena za pomoč žrtvi mobinga, in pozna načine, kako jo zaščititi pred stigmatizacijo pri prijavi. Oseba mora uživati veliko zaupanje, hkrati pa naj bi imela tudi moč ter vpliv na vodstvo.

e) Izobraževalno – informativna spletna stran; priročnik o mobingu
Ljudi je treba informirati preko pisnih in elektronskih medijev, še preden pride do realne situacije, da jo lahko prepoznajo in ustrezno ukrepajo. Žal se po priročniku poseže šele takrat, ko je mobing v organizaciji že aktiven. Spletna stran naj bi bila objavljena na internetnih straneh vsakega podjetja, in tako omogočila sodelavcem seznanitev s temo.

f) Nenehno komuniciranje etičnega ravnanja
Organizacija naj bi vedno in vsepovsod uporabljala kodeks etičnega ravnanja med zaposlenimi, naj bo to med sodelavci samimi ali med sodelavci in njihovim nadrejenim. Ta kodeks naj bi se tudi posodabljal.

Pozno ukrepanje

Mobing sam se je že razvil, zato so tu uporabne le strategije, ki preprečijo nadaljnje širjenje mobinga po organizaciji, sankcionira napadalce in povrne ugled žrtvi ali žrtvam.

a) Sankcija napadalcev
Pri dokazanem mobingu naj organizacija izvede sankcije proti napadalcu, in s tem seznani vso organizacijo. Sankcija ima namen prepovedi in zgleda za ostale, ter so lahko različno visoke; najhujša je odpoved delovnega razmerja. Druga oblika sankcije je monetarna – odtegnitev dela plače napadalcu, ki se potem dodeli žrtvi.

b) Povrnitev ugleda žrtvi
Sankcija napadalca žrtvi deloma povrne ugled, vendar lahko storimo še več. Žrtvi lahko omogočimo izredni dopust za socialno rehabilitacijo – večina žrtev je psihično izmučena od mobinga in potrebuje psihoterapevtsko zdravljenje, da si opomore. V času dopusta bi bilo idealno, če bi žrtev prejemala dodatno socialno pomoč – neke vrste enkratno materialno pomoč kot nadomestilo za izpad dela prihodka, ki ga je žrtev utrpela zaradi bolniškega dopusta. Organizacija lahko žrtvi ponudi dodatno izobraževanje za izboljšanje samozavesti, običajno v okviru psihoterapevtskega zdravljenja. (Brečko, 2009, str. 31 – 32)

Zaključek

Mobing je skupek dejanj, ki prizadejo ne le posameznika, nad katerim je mobing izvajan, temveč celotno organizacijo. Lahko bi rekli, da je mobing eden izmed bolezenskih znakov, ki sporočajo, da je nekaj v skupini, organizaciji ali podjetju hudo narobe – žal pa je takrat, ko ga opazimo, večinoma že prepozno za preventivne ukrepe, in lahko naredimo samo še sanacijo stanja in podjetja, vključno s posamezniki, ki so bili udeleženi pri mobingu. Prizadeti niso le žrtve, temveč tudi njihovi napadalci in okolica, ki ravnanje napadalcev dopušča iz strahu, da ne bi bili še oni podvrženi mobingu, ali pa mobing spodbuja, ker ima od tega na takšen ali drugačen način korist. V tem članku smo naredili kratek pregled mobinga – kaj je, kako nastane, kaj lahko storimo, da se ga prepreči. O tej temi je bilo povedano veliko, vendar se potrebujejo dejanja, in ne samo besede. Slovenska zakonodaja glede mobinga še ni popolnoma opredeljena; sicer se predpisujejo specifična ravnanja za primere mobinga, vendar konkretnega akta, ki naj bi se nanašal samo na mobing, žal še ne poznamo. Tudi sam sistem je zaskrbljujoče šibak na tej ravni, ker ni nobenega jasnega načrta, kdo, kako in kje naj bi se ta dejanja obravnavala. Najhuje je, da čeprav se delavci pritožijo – ne glede na raven izobrazbe – jih sistem ne varuje, temveč jih na takšen ali drugačen način šikanira. Niti če ima dokazno gradivo v obliki dnevnika, pogodb in podobno, največkrat delavec ne dobi pravice – zato se žrtve raje odločajo da zapustijo službeno mesto in si najdejo službo kje drugje, ker se zaradi žrtvine slabe samopodobe velikokrat ponovi ista zgodba. Mobing tako ni samo problem organizacije ali podjetja, temveč je problem družbe in časa, v katerem živimo. Teoretično sicer vemo, kako naj bi se mobing rešil, kot primer dobre prakse bi lahko bila za vzgled Švedska. Volja je, monetarna sredstva pa tudi. Strateško preprečevanje mobinga bi morala izvajati vsaka organizacija, ne glede na velikost, prihodke in podobno. Navsezadnje s(m)o največji kapital družbe ljudje, družba pa deluje samo, če ima zadovoljne in motivirane posameznike, ki so predani svojim ciljem. In zakaj naj bi bila taka družba utopija, če imamo vsa sredstva, da načrt spremenimo v resničnost?

Malo za šalo..

Vir:[en.mycartoons.de],b.d.

 Literatura

• Brečko, D.(2009, februar) Strateško preprečevanje mobinga, HRM, str. 28 – 32

Spletni viri

• Dinamika mobinga. Najdeno 5. februarja 2015 na spletni strani http://www.mobing.si/slo/dinamika_mobinga.html
• Inšpektorat za delo Republike Slovenije (2007). Trpinčenje na delovnem mestu (Mobbing). Najdeno 6. februarja 2015 na spletni strani http://www.id.gov.si/si/pogosta_vprasanja_in_odgovori/delovna_razmerja/2_varstvo_dostojanstva_na_delovnem_mestu/trpincenje_na_delovnem_mestu_mobbing/
• Mobbing. (b.l.) V Psychology Wikki Najdeno 22. decembra 2015 na spletni strani http://psychology.wikia.com/wiki/Mobbing
• Mobbing as human bullying behaviour (b.l.) v Wikipedia Najdeno 12. februarja 2015 na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Mobbing
• Oblike mobinga. Najdeno 5. februarja 2015 na spletni strani http://www.mobing.si/slo/oblike_mobinga.html
• Leymann H. (1996a) Introduction to the concept of mobbing. Najdeno 4. februarja 2015 na spletni strani http://www.leymann.se/English/12100E.HTM
• Leymann H. (1996b) Psychological Terrorization – The Problem of Terminology. Najdeno 4. februarja 2015 na spletni strani http://www.leymann.se/English/11130E.HTM
• Leymann H. (1996c) The Definition of Mobbing at Workplaces. Najdeno 4. februarja 2015 na spletni strani http://www.leymann.se/English/12100E.HTM
• Leymann H. (1996d) Mobbing – Its’ Course Over Time. Najdeno 4. februarja 2015 na spletni strani http://www.leymann.se/English/12100E.HTM
• Leymann H. (1996e) Measurements Against Mobbing. Najdeno 4. februarja 2015 na spletni strani http://www.leymann.se/English/12100E.HTM
  Račnik M. (b.l.).Mobing – zloraba položaja in moči. Najdeno 3. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.vodja.net/index.php?blog=1&title=mobing-zloraba-polo-aja-in-mo-i&more=1&c=1&tb=1&pb=1
• Tkalec Lea (b.l.)Mobbing – psihoteror na delovnem mestu. Najdeno 12. februarja 2015 na spletni strani http://209.85.129.132/search?q=cache:cm1bURjPtioJ:www.delavska-participacija.com/clanki/ID061206.doc+faze+mobinga+psihoteror&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a
• Ukrepi delodajalca za preprečevanje mobinga. Najdeno 5. februarja 2015 na spletni strani http://www.mobing.si/slo/ukrepi_delodajalca.html
• Žaler J. (2007, 25. april). Mobing v Sloveniji. Najdeno 3. februarja 2015 na spletni strani http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/osebni-ne-razvoj-mobing-se-pojavlja-tudi-v-sloveniji-186.aspx