Bogovi v belem

6 komentarjev

  1. Avatar majda pravi:

    No, jaz pa sem skoraj šla v večna lovišča po hmmm..ne vem čigavi krivdi..pač,tako je
    Zaradi jemanja tablet tramal proti bolečinam v hrbtenici, me ni bolelo, tumor pa že razlit..ko sem kasneje jamrala, po operaciji, da me boli, me je zdravnik potolažil, naj bom kar srečna, da me boli.
    Rešili pa so me v lekarni, kamor sem klicala, naj mi dajo še kaj proti 14 dni 40 vročini…nadaljevanje vam je pa poznano..vse z nadzvočno hitrostjo..
    Nekateri imamo res strašno srečo, da še tlačimo to prelepo zemljico.

  2. Avatar Rosvita Horvat - Rosi pravi:

    Gospa Majda zelo žalostno je da smo preživeli z srečo, ne krivim samo zdravnike za naše težave, ampak je kriv celi naš zdravstveni sistem. Sprašujem se zakaj odvajamo toliko denarja za zdravstvo, kadar pa rabimo zdravniško pomoč, se izvlečemo z srečo……

  3. Avatar Sara Pokeržnik pravi:

    Rosi, čisto me je šokiralo kar sem prebrala. Vse preveč je takih zgodb. Tvoja se je na srečo dobro končala, vendar je kruto, da se marsikdaj odvije v nasprotno smer 🙁

  4. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Hudo, ja..Tudi jaz sem moral hudo trpeti in skoraj oditi preden so mi postavili (hudo) diagnozo in me še isti dan obdržali v bolnici. Prej sem se lahko valjal v hudih bolečinah nekaj mesecev, potem pa bi bila vsaka ura iz bolnice lahko usodna!!??

    Kako bi to pisal? Ravnodušnost do ljudi in življenja? Priznam da sovražim brezčutnost in ravnodušnost do ljudi, še posebej trpečih.

    Nekaj sem se naučil skozi svoje življenjske kalvarije: vedno, vedno, vedno postavi sebe na prvo mesto. Bori se zase, oglasi se zase, poskrbi ZASE…..Ne dovoli, da bodo s tabo delali, kot z nepomembno cunjo.

    Vse tisto kar so mi vedno govorili, da ni lepo, je zdaj zame pomembno: zdrava sebičnost.

  5. Avatar Rosvita Horvat - Rosi pravi:

    Iz dneva v dan slišim za podobne zgodbe in vsakokrat me šokira. Prav zanima me, koliko ljudi ni imelo naše “sreče” in so se zgodbe tragično končale? Zaradi tega nismo trpeli samo mi, ampak tudi naša okolica. V mojem primeru, je ravno v času mojih bolečin umiral partnerjev brat, zaradi raka. Isti dan, ko so mene odpustili nemočno iz bolnice, so njega pripeljali v bolnico in isto noč je umrl. Lahko si zamislite kaj je moj partner preživljal, sama sem bila potrebna nege, on pa podpore in tolažbe. Niti na pogreb nisem mogla. Še danes mi je zaradi tega težko.

  6. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Rad bi slišal tudi dobre zgodbe in izkušnje z ljudmi v belih haljah….Zagotovo tudi so…

    Čeprav je tale res žalostna…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.