Narkolepsija – napad odrevenelosti

Kaj je narkolepsija?

Izraz narkolepsija izhaja iz francoske besede “narcolepsie”, ki pomeni “napad odrevenelosti”. Izraz je bil prvič uporabljen leta 1880. Je kronična nevrološka motnja, pri kateri se zmanjša sposobnost urejenosti spanja oziroma bolniki ne morejo nadzorovati svoje budnosti. Narkoleptiki spijo enako kakor drugi posamezniki, le kakovost spanja je pri njih slabša.

Vzroki za narkolepsijo

Natančen vzrok za nastanek te bolezni še ni znan, obstajajo pa redki primeri, ko je pojav narkolepsije povezan z družinsko anamnezo. Največkrat imajo oboleli motnje s hormonom oreksin, ki nastaja v hipotalamusu in je odgovoren za apetit in spanje. Manjšo vlogo pa igrajo tudi razne travme, okužbe, izpostavljenost strupom in seveda stres.

Simptomi narkolepsije

Narkolepsija se začne kazati že v otroštvu in prizadene lahko tako moške, kot ženske. Glavni simptomi so obdobja prekomerne dnevne zaspanosti, ki običajno trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. Prav pretirana dnevna zaspanost je v večini primerov prvi znak bolezni. Človek zaspi kadarkoli in kjerkoli. Dnevni dremeži lahko pridejo s predhodnim opozorilom, vendar jih je največkrat nemogoče fizično premagati. V tem stanju lahko posameznik doživi žive sanje. Pri večini ljudi, ki bolehajo za to boleznijo se pojavijo tudi druge težave, kot je nenadna izguba mišične moči, v redkih primerih pa pride tudi do nezmožnosti gibanja ali do halucinacij, medtem ko se posameznik zbuja in uspava.

Dve glavni značilnosti narkolepsije

• Prekomerna dnevna zaspanost: zaradi pomanjkanja globokega nočnega spanca hočejo možgani to nadoknaditi preko dneva. Lahko pa se pojavlja tudi v primerih, če posameznik spi dovolj časa. Posledica tega je, da narkoleptiki živijo svoje življenje v konstantnem pomanjkanju spanja.
• Nenormalni REM (Rapid Eye Movement – hitro očesno gibanje): REM je živahna faza spanja, ki se pojavi od 60 do 90 minut po začetku spanja. Ta faza je pri narkoleptikih motena, zato njihovo spanje ni kvalitetno.

Ostali klasični simptomi narkolepsije

• Katapleksija: zajema izgubo mišične funkcionalnosti, ki se kaže v mlahavosti vratu ali kolen in obrazne mišice se povesijo. Epizoda lahko traja od par sekund do nekaj minut in posameznik je pri zavesti. Včasih katapleksija spominja na epileptični napad, govor je nerazločen, vid je oslabljen (dvojni vid, nezbranost), sluh pa ostaja nespremenjen. Ta simptom ima zelo močne čustvene posledice na posameznika, saj med epizodami lahko doživi tesnobo in strah, včasih napad sproži tudi nekontrolirano smejanje. Prav zaradi tega se v takšnih primerih izogibajo ljudem, saj se bojijo njihovih reakcij.
• Obdobja nočnih budnosti: tako kot podnevi imajo narkoleptiki obdobja dremežev, pa se lahko zgodi, da ponoči ne morejo spati oziroma se zbujajo.

• Paraliza zaradi spanja: pomeni začasno nezmožnost govora ali gibanja. Traja lahko od par sekund do par minut. Za človeka to stanje ni nevarno, ga pa lahko zelo prestraši.
• Halucinacije (vidne ali slušne): so zelo žive, pogosto zastrašujoče in se lahko pojavijo tako v stanju budnosti, kot v fazi dremeža.

Dnevna zaspanost in katapleksija pogosto povzročata resne probleme v socialnem, osebnem in profesionalnem življenju.

Navadno se diagnozo postavi na osnovi simptomov in raziskovanja značilnosti spanja posameznika, ki izključijo druge vzroke zaspanosti. Lahko bi rekli, da sta pretirana dnevna zaspanost in nekontrolirani dnevni dremeži najprepoznavnejša simptoma narkolepsije, ostali simptomi pa se lahko pojavijo posamično ali v kombinaciji mesece ali leta po težavah s spanjem. Dnevni dremeži se pri narkoleptikih pojavljajo skozi celo življenje, medtem ko ostali simptomi lahko čez čas izzvenijo. Zelo veliko narkoleptikov v določenem obdobju trpi tudi za nespečnostjo.

Na podlagi simptomov obstajata dva tipa narkolepsije

• Tip 1: narkolepsija z katapleksijo
•  Tip 2: narkolepsija brez katapleksije

Zdravljenje narkolepsije

Za narkolepsijo zdravilo ne obstaja, lahko pa pomagajo zdravila, s katerimi blažijo druge simptome ter sprememba življenjskega stila, predvsem urejanje spalnih navad, ki vključujejo redne in kratke spalne odmore. Narkoleptiki se morajo izogibati kofeinu in alkoholu pred spanjem, odsvetujejo jim tudi kajenje (še posebej zvečer). Priporočljivo je, da se rekreirajo (minimalno 20 minut na dan; od 4 do 5 ur pred spanjem) ter se izogibajo velikih in težkih večerij. Zelo pomembna je sprostitev pred spanjem. Nekontrolirana bolezen lahko poveča tveganje za prometne nesreče in druge nezgode.

Zelo pomembno je, da so narkoleptikom v veliko pomoč družina, prijatelji, delodajalci, učitelji in ostali pomembni drugi, saj jim je v nasprotnem primeru življenje še bolj oteženo.