Alternativno zdravljenje (3)

Živimo v času, ko je zdravstvo finančno omejeno

Živimo v času, v katerem je zdravstvo prisiljeno varčevati. Naše največje bogastvo je zdravje, saj lahko ob dobrem počutju počnemo vse. Ne le to, da lahko počnemo vse. Lahko tudi dosežemo vse, saj je naše dobro počutje podlaga za dobro voljo in pozitivno energijo. Ta je podlaga za premagovanje prav vseh ovir v našem življenju. Pozitivna energija nam vliva voljo do življenja kljub situacijam, ki so lahko hudo neprijetne za posameznika v današnjem času. Poleg neprijetnih sodobnih situacij smo tu tudi posamezniki, ki zdravja recimo, da trenutno nimamo povsem. Sicer so lahko zdravstvene težave mnogo hujše ampak vsaka težava ima za vsakega, ki ga teži, svojevrsten in edinstven pomen. Tu primerjave tako rekoč odpadejo, kajti če človek razmišlja tako, potem ne bo zase storil nič. Ob misli, da je zdravstveno stanje finančno omejeno in da za to dobimo vedno manj zelenih receptov in napotnic, pa še toliko manj. Konec koncev človek zase ne bo storil prav nič, če se bo ob vsem skupaj vdal v usodo in rekel, da nima denarja. Seveda moram izključiti primere, ki so na robu preživetja in resnično nimajo možnosti razpolagati z denarjem na zdravstvenem področju. Posameznike z tovrstnimi žalostnimi zgodbami moramo izključiti in žal, žal, teh zgodb ni malo. Vedno več jih je. Morda se tukaj skriva tudi to sporočilo, da posameznik, ki ima denarno sposobnost za svoje zdravje, naj to naredi danes. Denarna sposobnost je relativen pojem. Imamo omenjene žalostne zgodbe, imamo pa tudi zgodbe, primerljive z življenjem v pravljici, seveda kar se denarja tiče. Ostale so nam še zgodbe, ki so tukaj v vmesnem prostoru. Tukaj, kjer denar je, čeprav ne v velikih količinah. Potrebno je le zavedanje, da denar je in da se ga da uporabiti v prave namene oziroma v namene, ki so posamezniku pomembne. Razumljivo ta namen ni vsem tisti zdravstveni namen. Lahko bi rekli naslednje. Zdravje je vrednota, ki človeku sama pokaže, da jo je treba ceniti in sicer, ko človeka hoče zapustiti. Vse cenimo šele takrat, ko to zadevo izgubimo. Jaz osebno sem to vrednoto v popolnem smislu izgubila malce premlada. Danes pa sem znova premlada, da bi nad iskanjem za to vrednoto obupala.

Smo v dobi razvitega informacijskega sistema

Smo v dobi, ko so nam zaradi razvitega informacijskega sistema dostopne prav vse informacije. Če malo opazujemo sebe, lahko čutimo simptome. Simptomi nam vedno znova govorijo, da je nekaj narobe. Res je, da razmišljanje o bolezni potencira bolezen. Vendar to velja tudi za tisto podzavestno razmišljanje, ki se ga ne zavedamo. Nekaj misli, ki jih v zavednem stanju podajamo, je naše izražanje naših težav. Je izražanje neke skrbi za samega sebe in preganjanje samega sebe, da po potreben obisk pri zdravniku. Ostale so nam še »skrite« misli, ki se porajajo podzavestno in ponazarjajo strah pred tem, kaj se dogaja z nami. Takšne misli lahko podzavest premleva mnogo let, zavest pa ne ali le površinsko kratek čas. In to je tisto, ko posameznik reče: »pa saj ne razmišljam o težavah, pač živim z njimi«. Nevede razmišlja o njih na podzavestni ravni in to je tisto potenciranje bolezni. Več kot je strahu, bolj se bolezen stopnjuje zaradi zakona privlačnosti. Drugače povedano je to notranji stres, ki ga posameznik povzroča samemu sebi. Jaz osebno nisem posebej izpostavljala težav s ščitnico in o tem nisem zelo veliko govorila. To, da me je bilo ves čas podzavestno zelo strah kaj bo, ker zadeva s strani zdravstvene medicine stoji na mestu, nisem omenila nikomur ali pa že vsaj nekaj let ne. Potem nastopi čas, ko se človek zave, da otroci potrebujejo zdravo mamo. Nastopi čas, ko človek z velikim zanimanjem na spletu išče informacije o možnih rešitvah. Obstaja mnogo metod za diagnosticiranje težav in za samozdravljenje. Obstaja mnogo knjig, ki nam podajajo nauke in napotke. Smo v dobi razvitega informacijskega sistema in meni osebno je danes samoumevno, da si pomoč lahko poišče tudi posameznik sam. Vse več lahko najdemo tudi nasvetov o pravilni prehrani, ki nam povedo, na kaj lahko vpliva določena prehrana … Skratka, podpora zdravljenju z uradno medicino je lahko alternativno zdravljenje, ker le-to izloča strese. Podpora alternativnemu zdravljenju je lahko posameznikova volja pri opazovanju samega sebe. Vse, kar sem napisala, je lepo in prav, boste rekli bralci. In dodali boste, da živimo v času, ko ima zdravje svojo ceno. Povsem prav imate in jaz dodajam le še nekaj: vse je odvisno od nas samih in od našega pogleda na rek, ki govori, da je denar sveta vladar.

Pomagamo si lahko sami, če le spremenimo pogled na življenje

Samoplačniške preiskave so postale stalnica in ne več redkost, kot so nekoč bile. Obdobje, v katerem živimo, je zaradi sprememb takšno, kakršno pač je. Napisan članek me spominja na moj prvi članek z naslovom Paradoks pomanjkanja časa. Izredno lepo se je nasmejati samemu sebi in svojemu razmišljanju v preteklem času. Radostno in z vedrostjo v srcu se ozre človek na svoj takratni pogled in si skoraj ne more verjeti. Koliko besa, razočaranja, obupavanja, negativne energije nosi ta članek. Koliko sprememb lahko človek doživi ob branju knjig in ob zdravljenju z energetsko medicino (energetska samopomoč). Koliko lahko človek vpliva na svoj pogled na življenje in si s tem pogledom privabi v svoje življenje vse dobro. Korak za korakom. Tisto, kar si želi, pa le pričakuje s potrpežljivostjo in zaupanjem, da bo prišlo in navedeno lahko čuti človek v srcu. V srcu posledično čuti ljubezen in z ljubeznijo se lahko prilagodi spremembam, ki jih obdobje prinaša. Takrat, ko človek čuti bes, razočaranje, negativno energijo, nastrojenost nad sočlovekom in nad samo družbo, mu to ne more uspeti. Lahko si nadene masko, ampak kljub temu srce izraža vse. Človek lahko skozi masko govori lepe besede in z njimi prepriča človeka. Srce pa vendar navzven izraža vse, kar nosi posameznik v sebi. Z psihičnim potencialom, kot je jasnočutnost človek namreč prepozna prav vse; nič mu ni skrito. Ni mu skrita pozitivna energija, radost, ljubezen. To človek začuti pri sočloveku, ki ima v srcu omenjene vrednote. Skratka, prilagoditev spremembam je nujna. Kako lahko to posameznik izvede pri sebi, je sicer le v njegovih rokah. Vse je povezano, vse je prepleteno. Telo, um, zavest, podzavest in prizadevanje, da lahko uresničimo cilje, ki si jih zadamo. Jaz osebno menim, da je naše življenje ena sama psihologija, ki skriva zelo globoke razsežnosti, ki nimajo meja.

Zaključek moje zgodbe skozi moje oči

Zaključek moje zgodbe se bo skozi moje oči zagotovo razlikoval od besed vas, bralcev. Morebitne kritike so predvidljive in hkrati razumljive. Mnenja bodo različna in vsak bo iz perspektive svoje izobrazbe, vzgoje, znanj in izkušenj komentiral moje prispevke po svoje. Menim, da bo večina metode alternativnega zdravljenja poimenovala za nekaj nepomembnega. Tudi jaz sem jih morda nekoč, ampak to je bilo takrat, ko mi življenje ni narekovalo nujnega razmišljanja o samem zdravju. Ko človek nečesa ne potrebuje, tega povsem razumljivo niti ne išče. Veliko komentarjev bo sledečih: »Vse se je zgodilo, ker je verjela v metode.« Moj komentar je naslednji: ko sem se začela  zanimati za navedene metode, nisem ne verjela in ne dvomila. Nekje v ozadju je notranji glas narekoval, da potrebujem to izkušnjo a za to ni bilo pravega časa. Ko je izkušnja prinašala vse več sprememb, sem postopoma verjela. Komentar delno drži. Vse je psihologija in vse je moč misli. Vsakdo ima v sebi skrite psihične potenciale, ki jih lahko odkrije, če mu je to namenjeno v tem življenju. Nekaj je usoda, ki je nespremenljiva in nekaj je usoda, ki jo misli spreminjajo. Torej, ja, nekaj je na tem, da sem verjela v metode. Nekaj je in to je čisti začetek in še zdaleč ne povzetek vseh skrivnosti našega življenja. Za konec bi dodala le še to, da je pisanje o tem svobodna volja med tem, ko prepričevanje ljudi nima smisla. Mnogokrat sem že omenila, da prepričevanje ni naloga človeka. To je naloga višje sile, ki jo poimenuje posameznik po svoje in ta pravica je njegovi osebnosti dana ob rojstvu. Skratka, vsi imamo pravico do svobodnega mišljenja in ta vrednota je morda pomembna bolj, kot se je sploh zavedamo.