Paradoks pomanjkanja časa
Življenje iz danes na jutri
Prišli so časi, ki jih je prinesel paradoks dosedanjih političnih in družbenih dogajanj. K vsemu temu botruje tudi tehnološki razvoj in posledično vibracije, ki jih sprejema naš planet. Obdobja se menjajo in z njimi prihajajo različni časi. Vse to je normalen proces življenja, ampak ob današnjih časih se marsikomu poraja vprašanje, kakšna bo prihodnost. Obdobje, ki ga preživljamo v tem času ni prijazno nikomur. Ni prijazno človeku samemu ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju je. Povsod se kaže negotovost, ker je vso dogajanje naravnano na sistem iz danes na jutri. Pa vendar nam to ne sme ubiti sposobnosti uživati v danem trenutku, saj se vse situacije zgodijo z danim, tako rekoč skritim namenom.
Družinska harmonija – izziv mladih
Če pomislimo na mlade družine, ki jih je vredno izpostaviti, gre danes to nekako takole. Človeku je dano uživanje mladosti in nato iskanje partnerja, s katerim si želi ustvariti družino. Ko zgradi trdno partnersko vez in skupno gnezdece, mu v tem gnezdecu še vedno nekaj manjka. Manjka mu otrok. Če ima srečo pri tem nima težav in želja se mu izpolni. Kmalu si ustvari iluzijo o tem, kako bo svojemu otroku podaril vse dobro in kako bo najboljši starš. Poraja se mu miselni načrt o tem, kako ga bo obdaril z čim večjo mero ljubezni, razumevanja in posvečanja samega. Želi si, da bo lahko ustvaril čim boljšo družinsko harmonijo, kar je navsezadnje njegova najpomembnejša naloga.
Ta čas, o katerem govorimo pa ni ravno sinonim za učinkovito izvajanje navedene naloge starševstva. Ta naloga zahteva ogromno truda in zavednosti same, za izvajanje danega načrta. Kajti ta čas prinaša obremenjujočo skrb za vsakodnevne nujne dejavnosti. Le-te človek časovno komaj še uspe dati na svoj urnik in plan uresničiti. Zaposleni imajo vedno več nalog in skrbi na delovnih mestih. Vedno več in več se daje na posameznika z obrazložitvijo, da le tako bo ustanova ali podjetje preživelo. V velikih primerih je to žal tudi edini recept, glede na današnjo gospodarsko situacijo. Brezposelni, katerih vsi vemo, da ni malo, nimajo enostavnega in obetajočega iskanja službe. In kar je že tako rekoč smešno, je to, da z iskanjem službe nimajo malo dela. Vsakodnevno spremljanje številnih zaposlitvenih portalov. Iskanje vseh vzorčnih primerov vlog za zaposlitev. Pisanje življenjepisov, ne le v slovenskem jeziku, s katerimi se mora človek dobesedno prodati na trg dela. Ne smemo pozabiti na pomembna mraženje in naključno iskanje preko spletnih strani podjetij, ki človeku pomagajo najti »skriti« trg dela. Poleg vsega tega se navadno ugotovi, da vse to ne obrodi sadov in, da mora človek prakticirati druge pristope k iskanju službe. Sočasno pa iskati nove ideje za rešitev trenutno dane situacije. Imamo pa seveda še mlade brez izkušenj, kar odpira novo poglavje težave brezposelnosti.
Posledice sodobnega tempa življenja
Čas beži z neznatno hitrostjo zaradi sodobnih pričakovanj od človeka kot posameznika. Sam dom od posameznika pričakuje skrb, negovanje in pozitivno energijo. Družina toplino, ljubezen in medsebojno posvečanje. Služba popolno efektivnost, ne glede na status zaposlenega. Zahteva tudi polno sposobnost in vso znanje, ne glede na izkušnje posameznika. In nazadnje tudi družba sama zahteva od človeka samoiniciativnost, ambicioznost in osebno urejenost, ne glede na zmožnosti. V vseh pogledih mora biti človek v koraku s časom sleherno minuto. Povezava preko socialnih omrežij, vsakodnevno samo-učenje za večjo konkurenčnost na trgu dela, tekmovanje kdo bo imel otroka z bolj izraženo inteligenco, prizadevanje posameznika za čim večji dohodek zaradi negotove prihodnosti.
Ves ta paradoks pomanjkanja časa nam ustvarja novi paradoks. In to je paradoks, ki nam krade čas za samega sebe, krade lastno zdravje, krade možnost za življenjsko harmonijo, če nismo dovolj močni. Posledično pa dela mladino razvajeno, brez upoštevanja pravih vrednot. Partnerstva razdvojena brez kompromisov, ki vodijo v številne razpadle veze. Babice in dedke postavlja znova v vlogo staršev, saj pomagajo mladim družinam v časovni stiski. In kako je z prababicami? Redko katera ima to srečo, da imajo otroci časovne in finančne možnosti skrbeti zanjo, kar pa je precej žalostno. In kar je najtežje je to, da dela vse to osebnost posameznika razdvojeno, razvrednoteno in brez prave samopodobe.
Paradoks, ki zgleda kot utopija. Vseeno pa nam daje vedeti, da je pozitivna energija edina sila, ki nam kaže svetlo pot življenja. Le-ta je mnogo močnejša od nas samih in nas krepi le v toliki meri, kot si to želimo sami. Ne smemo pozabiti, da je pozitiva stokrat močnejša od negative.
