Adijo, tašča

Morda ti bo všeč tudi...

4 komentarji

  1. Biba pravi:

    Ko bi mi2 imela tolk jajc

  2. Sončnica pravi:

    Ali pa midva. Živiva po dirigiranju obeh tasta in tašče. Onadva nama krojita življenje. 🙁

  3. Saša pravi:

    Ne se pustiti!!! Prej ali slej bo eden od vaju preveč popenil nad drugim, ali bo kateri zbolel ali celo umrl in takrat se začne prava bolečina in obžalovanje, da nisi naredil prav, ko še ni bilo prepozno. Ne odlašajte in spravite stvari v red!!!!

  4. Gordana Bojović pravi:

    Vse kar avtorica opisuje v tem članku, je v bistvu nadzor. In to je tako zelo razširjeno in prisotno zlasti v tej družbi in civilizaciji. Samo prepoznati ga je potrebno, ni pa lahko. Vse kar delamo, delamo zaradi sebe in ne zaradi koga drugega (tudi za otroke ne, da se razumemo, temveč zaradi sebe). Ne glede na to ali so tašče, snahe, zeti, matere… se vrši nadzor nad nekom. Temu se da izogniti, ne da bi te ljudi izključili iz svojega življenja. Na sebi je potrebno kaj postoriti in potem korak za korakom. Mi ne moremo nikogar spremeniti. Z našim obnašanjem, razmišljanjem in govorjenjem lahko sebe spreminjamo in se bo okolica na to zagotovo ustrezno odzvala. Ne pozabite, tudi me bomo enega dne tašče, otroci pa nas gledajo in se učijo. Vse so to naučeni vzorci vedenja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.