Zaljubljenost in ljubezen
Zaljubljenost … kot strela z jasnega nas zadane … s tako intenzivnimi in lepimi občutji nam postreže … zdi se kot da je vse mogoče … a ti občutki ne trajajo večno … le kam se potem »skrije« zaljubljenost?
Je romantična zaljubljenost iluzija?
Psihologi ugotavljajo, da je romantična zaljubljenost iluzija, da so torej naše predstave o ljubezni v fazi zaljubljenosti pravzaprav zgrešene in nas vodijo do trpljenja, osamljenosti, nezmožnosti ohranjanja dolgotrajne partnerske veze. V resnici se sploh ne zaljubimo v osebo, ampak v svojo predstavo o idealnem partnerju, ki smo jo projecirali na to osebo. To osebo sploh ne vidimo realno, zdi se nam najboljši možni partner na celem planetu, zato se cel naš svet začne vrteti okoli te osebe. V tem afektivnem stanju se nam na telesnem nivoju poveča dopamin ali t.i. hormon sreče, v neki študiji so celo ugotovili, da zaljubljena oseba doživlja enako evforične občutke kot uporabniki kokaina. Nekateri omenjajo celo modo zaljubljanja v zadnjih nekaj desetletjih, k čemur naj bi svoj del prispevala tudi filmska industrija s svojimi romantičnimi filmi. Seveda pa imajo iluzije kaj malo opraviti z realnostjo.
Odnos s samim s seboj
V fazi zaljubljenosti v partnerju pravzaprav iščemo svoje »izgubljene« dele, ki smo jih »pustili« v otroštvu. Ranjeni otroci v nas nezavedno iščejo partnerja, ki bi potešil naše nezadovoljene potrebe iz otroštva, ki nam jih naši starši zaradi njihovih pomanjkljivosti niso znali ali mogli zadovoljiti. Izbiramo partnerje, ki nas spominjajo na pomembne ljudi iz otroštva in tako težimo k poustvarjanju drame zaradi nerazčiščenih odnosov s starši, saj na nezavedni ravni poskušamo to travmo razrešiti. Pravzaprav gre v fazi zaljubljenosti bolj za odnos s samim seboj.

Ljubezen
Šele ko mine ekstatični občutek zaljubljenosti, se naredi prostor za ljubezen. Iluzije se razblinijo in zaradi tega sprva pride do razhajanja med partnerjema. Spoznanje da imata različne potrebe in ne moreta biti dve polovici, ki skupaj tvorita celoto, lahko povzroči občutke nezaželenosti, zavrnjenosti, spregledanosti in strahu. Vendar to kar na videz zgleda kot past, lahko postane rešitev, saj nam ponuja priložnost, da se otresemo boleče prtljage iz preteklosti. Z zavestno odločitvijo, da partnerja ostaneta skupaj, se ponudi priložnost, da drug drugemu postaneta zdravitelja.
Prevzemati začneta odgovornost za svoje potrebe in želje in se naučita novih načinov zadovoljevanje le teh. Medsebojni odnos namreč vedno teži k rasti razvoju, opuščanju starega in prevzemanju novega. Duhovna in osebna rast posameznika v odnosu hkrati pomeni rast odnosa, ki ga gradita partnerja, kar pripelje do vzajemne čustvene povezanosti. Ljubezen je torej za razliko od zaljubljenosti lahko večna.

