Zakaj bi šli z otroki na počitnice?
Če gledam na situacijo okoli sebe, so (družinske) počitnice dandanes bolj kot ne nuja, in ne več samo luksuz. Lahko rečem, da sem v otroštvu imela kar srečo – skoraj vsako poletje smo šli na morje, z babicama pa sem hodila v hribe in na tortice v Ljubljano. Čeprav ne morem reči, da se teh dogodivščin iz otroških dni spominjam (sicer imamo nekaj filmov in slik), ampak so kljub temu močno vplivale na to, kdo sem danes. Ko sem potem tako o tem razmišljala, sem se odločila raziskati kaj strokovna literatura pravi na to temo. Strokovni članki in najrazličnejše študije kažejo na številne pozitivne vplive, ki jih imajo počitnice na otroke in odnose v družini.
“Počitnice so del sodobnega družinskega življenja”
Raziskava o londonskih družinah, ki živijo v revščini, je ne primer poudarila vlogo sodelovanja v turizmu in socialne vključenosti. Odkrili so, da izključenost iz turizma v veliki meri prispeva k izključenosti otrok od vsakdanjih norm, saj so počitnice obravnavane kot del sodobnega britanskega družinskega življenja. Kaj veliko drugače pa ni tudi pri nas, saj se spominjam, kako smo se mi že v vrtcu in osnovni šoli spraševali, kje smo bili čez poletje. Večinoma smo bili vsi na morju na Hrvaškem, vmes se je našel kdo, ki je šel z družino v bolj eksotične kraje (Bali, Šrilanka, Madagaskar…) in smo mu vsi zavidali…našel pa se je tudi kakšen revež, ki ni bil nikjer in vem da se nam je zdelo to nekaj nedojemljivega. Lahko si samo še predstavljam kako je s tem danes, sploh z vsemi družabnimi omrežji kot so Facebook, Instagram in podobno, kjer lahko vsak trenutek vidimo kje vse so bili naši ”prijatelji”. Še mene včasih spravi v slabo voljo, če sem doma in imam veliko dela, na Facebooku pa vidim da nekdo uživa na morju. In potem začnem načrtovati kam bom šla v prihodnje. Popolnoma se zavedam da smo ljudje drugačni, ampak jaz ne morem biti na miru… kako že pravijo – vsako leto pojdi nekam kjer še nisi nikoli bil?
“Starši so izrazili krivdo, da njihovi otroci zaradi neudeležbe na počitnicah niso del normalnega življenja”
Zaradi različnih razlogov, večinoma finančnih, si veliko družin počitnic ne more privoščiti. Neudeležba na počitnicah tako posledično vodi v zamujene priložnosti. Veliko staršev je na primer izrazilo krivdo, da so njihovi otroci zamudili priložnosti za ustvarjanje veselih spominov in zaradi tega niso del ”normalnega življenja”. Otroci, ki živijo v revščini, imajo enaka družbena in kulturna pričakovanja kot drugi otroci, vodijo jih enake družbene zahteve. Hočejo in morajo se vključiti in pridružiti drugim otrokom. Njihovo zavedanje o omejenih možnostih je zaskrbljujoče, zlasti zato, ker se celo zelo majhni otroci lahko zavedajo svoje revščine na način, ki negativno vpliva na njihova stališča in vedenje in lahko celo vodi v nižja pričakovanja v življenju. Koristi počitnic za družine so tako osupljive, da lahko neudeležba zaostri občutek prikrajšanosti, s čimer se povečuje socialna prikrajšanost, socialne tegobe in socialna izključenost. Socialno izključenost še močneje čutijo družine z otroci, ki si ne morejo privoščiti počitnic, saj so le te splošno znane za izboljšanje kakovosti življenja in dobrega počutja. Študije turizma v ekonomsko bolj razvitih državah kažejo tudi, da počitnice prinašajo možnosti za širšo socialno interakcijo, kar vodi k večjemu socialnemu kapitalu in samozavesti.
“Sklepanje prijateljstev na počitnicah je prav posebna vrsta socialne interakcije”
S socialnim kapitalom je mišljena vključenost posameznika v družbene vezi oz. omrežja, medsebojne povezave med ljudmi in njihova razmerja. Počitnice imajo velik vpliv na socialno interakcijo in zagotavljajo možnosti za spoznavanje novih ljudi, s posebej podpirajočimi (po možnosti dolgoročnimi) koristmi za starše. Na počitnicah lahko druženje z drugimi, ki imajo podobne težave ali življenjske sloge, pomaga normalizirati situacijo izoliranosti in povečati socialne spretnosti in samozavest. Sklepanje prijateljstev na počitnicah/morju je prav posebna vrsta socialne interakcije. Mi smo se pogosto spoprijateljili z otroki iz sosednje hišice oz. brisače (na plaži) – včasih sploh ni bilo nujno da smo govorili isti jezik, z nekaterimi ostajamo v stikih še danes. Prav ta možnost navezati stik z nekom, ki ga drugače sploh nebi imeli priložnost spoznati, je vrsta socialne interakcije, ki jo lahko dosežemo samo, če gremo proč od doma.
“Sodelovanje v turizmu pripomore k dvigovanju posameznikove samozavesti in razvoju neodvisnosti”
Turizem prispeva tudi k pridobivanju novih izkušenj – to vključuje vrsto novih dejavnosti in različne kulture v tujini, ki lahko pripomorejo k spodbuditvi novih hobijev, interesov in razvijajo nove veščine. Mnoga počitniška naselja in kampi ponujajo različne aktivnosti za otroke in starše, kar spodbuja interakcijo med njimi in ostalimi udeleženci. Vse zgoraj našteto lahko pripomore k dvigovanju posameznikove samozavesti, še ena prednost turizma pa je razvoj neodvisnosti (npr. znajdemo se v neznanem okolju, kjer se moramo sami po svoje znajti). Preživljanje kvalitetnega časa na počitnicah, stran od stresnih situacij, lahko družine poveže in okrepi družinske odnose. Starši so poročali, da lahko družinske počitnice negujejo odnose tako med partnerjema kot tudi med otroki na način, ki ga običajne rutine in družinske vloge ne omogočajo. S premorom od stresa vsakdanjega življenja oz. rutine, lahko tako starši kot otroci napolnijo svoje baterije. Staršem počitnice zagotavljajo priložnost za povezovanje z otroki, izboljšanje počutja ter omogočajo razvoj starševskih odnosov pod manjšim pritiskom in v manj stresnem okolju. Poleg tega obstaja veliko zdravstvenih koristi počitnic, zlasti v duševnem zdravju. 89% zdravnikov v raziskavi (English Tourism Council, 2000) trdi, da bi počitnice lahko zmanjšale bolezni, povezane s stresom in da so lahko dobre za fizično zdravje. Obstaja tudi nekaj dokazov, da imajo poletni tabori pozitiven psihološki učinek na otroke, ki trpijo za fizičnimi boleznimi.
“Za preživljanje kakovostnega družinskega časa ni treba zapraviti veliko denarja”
Seveda dejstvo, da so počitnice dobre za nas, ni nič presenetljivega. Pri vseh pozitivnih vplivih, ki jih počitnice prinašajo za družine pa je treba še poudariti, da za preživljanje kakovostnega družinskega časa pravzaprav ni treba zapraviti veliko denarja oz. daleč iti. Študije so pokazale, da se lahko podobni učinki dosežejo tudi z iznajdljivimi načini, s katerimi starši zagotavljajo dejavnosti za svoje otroke s sorazmerno brezplačnimi viri. Primer tega so lokalni parki, muzeji, knjižnice in različne organizirane prireditve, ki so poleti organizirane za otroke, kakšno popoldne na bazenu itd. Na drugi strani, pa lahko starši danes na socialnih omrežjih najdejo najrazličnejše podporne/interesne skupine, ki ustrezajo njihovim potrebam. Ali s tem v neki meri nadomestijo prej omenjene socialne interakcije (na počitnicah stran od doma)? O vsem skupaj si lahko mnenje ustvari vsak posameznik. Jaz sem še vedno mnenja, da se osebna interakcija ne more niti primerjati s tisto preko računalnika. Kaj pa vi?
Povzeto po naslednjih avtorjih: Allen, G.; Amundson, R., Dyer, L., Henderson, W., & Rathbone-McCuan, E.; Balen, R., Fielding, D., & Lewis, I.; Davidson, P.; English Tourism Council; English Tourist Board; European Commission; Field, F.; Ghate, D., & Hazel, N.; Gump, B. B., & Matthews, K. A.; Lewis, E.; McCabe, S.; Quinn, B., & Stacey, J.; Richards, G.; Ridge, T.; Sedgley, D., Pritchard, A., & Morgan, N.; Tarleton, B., & Macaulay, F.
