Luskavica ali psoriaza – življenje z njo

Moja luskavica

Z luskavico sem se prvič srečala kot tipična najstnica, ki ji je že komaj opazen ogrc na nosu znal pokvariti dan. Predstavljajte si dramo, ko so mi po nekajmesečnih preiskavah in pošiljanja od specialista do specialista povedali, da imam luskavico. Sama diagnoza mi sprva ni pomenila nič, mislila sem si, se bom pač malo mazala s kremo in lišaji bodo izginili. Šele naslednji stavek, da je luskavica kronična bolezen, da je neozdravljiva in da jo bom imela do konca življenja, je v meni zrušila svet. Jokajoče sem planila iz ordinacije, zame se je življenje, tisti trenutek, končalo.

No, seveda se ni. Kak mesec dni sem ostala v bolnišnici na zdravljenju, kjer sem videla druge psoriatične bolnike, ki so imeli izbruh bolezni v bistveno večjem in težjem obsegu, kot sem ga imela sama. Od tedaj, torej že dobrih 40 let, spremljam novosti, raziskave in ugotovitve tako uradne medicine kot alternativne.

A te srebrnkaste luskice še vedno ostajajo relativna neznanka. Vemo, da je luskavica avtoimuna bolezen, med vzroke za nastanek bolezni naj bi vplivali stresne življenjske situacije, okolje in genetika. V moji širši družini nima nihče luskavice in očitno spadam v tisto skupino 2-3 % oseb, ki so podedovali enega ali več genov, ki povečujejo verjetnost, da bodo zboleli za luskavico in tudi dejansko zbolijo. Sicer pa je verjetnost, da zboli otrok starša, ki ima luskavico,  10–20 % in se močno poveča, če imata bolezen oba starša, takrat je verjetnost 60–70%.

Z luskavico se naučiš živeti. Sprijazniš se z izboljšanji, ki se izmenjujejo z obdobji poslabšanja kožnih izpuščajev. Vmes pa poskusiš vsako mazilo, kremo, tinkturo in olje, ki so ti ga priporočili prijatelji, zdravilci, zdravnik in tudi kak zvarek, ki si ga našel na spletu ali si si ga doma pripravil sam. Veš, da ti bo zimsko obdobje močno poslabšalo stanje in da bosta sonce in morje v poletnih mesecih neprijetnost malo ublažila. Prizadevaš si osvestiti ljudi okoli sebe, da luskavica nikakor ni nalezljiva in se ne prenaša z dotikom obolelih mest. Poiščeš dobro v slabem, na primer to, da se zelo redko pojavi na obrazu in da luskavica na lasišču, na srečo, ne povzroča izpadanja las.

In si z vsem optimizmom, ki ti je še ostal, si prizadevaš, da ne padeš v statistično število tistih bolnikov, ki so se zaradi bolezni  umaknili iz družabnega življenja, zapadli v depresijo in katerim se je kvaliteta življenja drastično znižala.

Kaj pa zdravljenje luskavice?

Zdravljenje psoriatiku predpiše zdravnik. Običajno so to sistemska zdravila, fototerapija in zdravila za lokalno zdravljenje.

Alternativno zdravljenje pa ga zna močno podpreti. Predvsem oblike alternative, ki zmanjšujejo občutek stresa, dvigajo vitalnosti, odpravljajo neravnovesje v telesu, ki je posledica stresnih situacij, uravnavajo pretok vitalne življenjske energije z namenom, da v telesu vzpostavi ponovno ravnovesje. To lahko dosežemo z akupresuro in akupunkturo.

Lahko se odločimo za naturopata, ki bo usmeril našo energijo tako, da bo spodbudil telo k samozdravljenju. Dober naturopat verjame v holistično medicino, ki obravnava celotno osebo in upošteva fizične, mentalne in čustvene dejavnike, ki lahko pripomorejo k bolezni.

Če ne znamo obvladovati vsakodnevnih stresnih situacij, obiščimo sprostitveno tehniko, imenovano reiki. To je tehnika polaganja rok, ki temelji na stimulaciji  posameznikove duhovne energije skozi reiki zdravilca. S tovrstno terapijo se spodbuja občutek sprostitve in dobrega počutja, zmanjšuje stres in strah, zaradi česar je zelo koristna pri zdravljenju luskavice. K sprostitvi in pomiritvi pomagata tudi joga in meditacija.

Kaj naj jem in česa naj se izogibam?

Medicinska nutricijska terapija (zdravljenje luskavice s prehrano) je pomemben del zdravljenja in ublažitve bolezni.

Psoriatičnemu bolniku se priporoča uživanje ribjega olja kot dodatka k prehrani in redno uživanje plavih oziroma mastnih vrst rib (postrv, skuša, losos, sardele). Torej hrane, bogate z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki jih najdemo še v svetlinovem olju, lanenem olju in semenih, orehih …Veliko listnate zelenjave in špargljev, ki vsebujejo folno kislino ter sveže, ne toplotno obdelane špinače. Dober je tudi avokado v hrani in avokadovo olje na koži zaradi antioksidantov in hranilnih snovi, ki nahranijo kožo. Pa veliko presne hrane,  predvsem ekološko pridelanega sadja in zelenjave.

Psoriatiku se ne priporoča hrane, ki vsebuje arahidonsko kislino. To so, na primer: rdeče meso, jajca in konzerve. V prehrani naj bi omejili ali povsem izločili nasičene maščobne kisline (klobase, mleko, sir, pašteta …), beli sladkor in belo moko in izdelke iz njih. Izogibali naj bi se vse fermentirane hrane (alkohol, vložena zelenjava, kislo zelje, vsa živila ki vsebujejo veliko kvasovk), citrusom, soji, ocvrti hrani.

Strokovnjak nutricist nam bo sestavil pravilno protipsoriatično prehrano – dieto, ki lahko okrepi učinek zdravil, hkrati pa pospeši in skrajša zdravljenje.

Kako naprej?

Kot do sedaj: z upoštevanjem zgoraj zapisanega, ugotavljanja, kaj je zame dobro in kaj ne. V iskanju in preizkušanju. Trenutno lasišče masiram s tinkturo ingverja in olivnega olja, da ugotovim, ali  bodo učinkovine na mojem lasišču enako blagodejne kot na lasišču psoriatika, ki mi je zaupal »recept«. Razmišljam o krajšem postu, ki naj bi koristil črevesju iz, katerega – po alternativni razlagi – izvirajo vse kožne bolezni. Ali pa o dvotedenski čistilni kuri z zelenjavnimi oziroma sadnimi sokovi, kot so: korenčkov sok, sok rdeče pese, kumaric, grozdja. Še naprej bom izvajala oljno terapijo po dr. Karachu … brala in iskala. Nikoli nehala verjeti in upati na izboljšanje, pravzaprav tako trmasta bom kot moja luskavica.