Zakaj akupunktura?

Zaradi samopomoči. To vprašanje si ga zastavijo tisti, ki jim uradna medicina ve in ne zna pomagati in nimajo potrebe iskati alternativnega odgovora. Ponujam odgovor.

V svojih 50-ih letih sem nemalokrat obiskala zdravnike uradne medicine. V alternativo sem bila prisiljena poseči pred štirimi leti, ko mi uradna medicina ni vedela pomagati kako zaustaviti krvavitve iz maternice ob prejemanju heparina kot posledice že tretje tromboze.

Za poseg thermachoice sem potrebovala maternico, ki ni imela miomov kot moja, tedaj sem za sanacijo posegla po homeopatskih zdravilih in biomagnetni resonanci.

Ker uradna medicina že od avgusta ni znala razvozlati, zakaj imam tako močne bolečine v prsnem košu in porebrnici. Da sem lahko dihala, sem morala sesti in spati sede. Prvotno so me zdravili z medrolom in naklofenom. Ugibanja, kaj povzroča visok izvid P-D dimer (od 3000 do 3500 / zgornja meja pa je 500), pa so še danes nejasna.

Po mesecu dni, ko so bile bolečine znosnejše, sem spet doživela take bolečine. Dobila sem naklofen in antibiotike. Ker tudi pulmolog ni našel vzroka, sem ostajala na naklofenu. Zadnjikrat sem obiskala osebnega zdravnika tik pred božičem, znova sem dobila naklofen in tokrat navodilo, da če bo zelo hudo, naj se javim na urgenci. Torej vsako noč na urgenci?

Praznike sem preživela z naklofenom.

Akupunktura kot izraz mi je že dolgo poznan, vendar je v nekem trenutku bila na TV neka oddaja, od katere sem ujela le besedico. Globoko v sebi sem prepoznala, da si moram poiskati alternativno pomoč. Seveda sem prej preverila po spletu reference, vsaj tistih nekaj, ki so bile podane. V sebi sem znova zaznala upanje. To je tisti moment v človekovi intuiciji, ki kaže na možno rešitev, kakor starši čutimo povezanost z otroki in njihovo stisko, slutnjo, ki si je znanstveno ne moremo dokazati, vendar vanjo verjamemo in prepoznamo kot resnično.

Že kar naslednji dan so imeli prosto in jaz sem bila pripravljena poizkusiti, saj je bilo vse ostalo le blaženje posledic in ne iskanje vzroka.

Po pregledu, kjer sem navedla le vzrok obiska, mi je g. doktor posredoval še nekaj drugih znakov oziroma motenj v delovanju telesa kot celote. Prav tako je odkril obrabo hrustanca na levem kolenu, nečiste maternice, težave z mehurjem, dolgoletno slabokrvnostjo, utrujenostjo in kronično nenaspanostjo.  Za vse težave sem že bila na posegih uradne medicine.

Prvi obisk na akupunkturi

Prvi obisk si bom zapomnila že po tem, da je g. doktor navezal z menoj stik na nivoju čustev ali za tiste, ki se ukvarjajo z (tako moderno) jogo, na mentalnem nivoju. Tako besede niso potrebne, le nek navidezni magnetizem, ki prenaša podatke.

Ne morem reči, da je bila prva terapija, še isti dan, po pregledu neboleča, saj mi je najprej izpuustil slabo kri in nabodel kar nekaj iglic. A tisti dan sem bila lahko brez naklofena proti bolečinam. Te so se znova pojavile dan po tem in znova sem posegla po zdravilih.

Vendar nič se ne pojavi čez noč in nič brez vztrajnosti ne dosežeš. Po prvih desetih terapijah, ki so se izvajale skoraj vsak dan, sem bila že brez naklofena. Bolečin je bilo vsak dan manj, nič več me ni prebadalo skozi celotna pljuča, nič več mi ni bilo potrebno sedeti na postelji in se truditi spati. Lahko sem legla, ne da bi me bilo strah, da se ne bom mogla premakniti, da bom ostala brez zraka zaradi bolečine.

Telo je postajalo znova elastično in polno življenjske energije. Po petnajstih terapijah sem že sanjala. Šele tedaj sem se zavedla, da sem prej pol leta spala v stalnem strahu. Zdaj se lahko zjutraj zbudim naspana in pretegnem v postelji. Moja prepona ni več betonska, kot je bila, lahko se zvijem v klobčič in lahko grem na ples.

Skratka, akupunktura mi je povrnila življenje. Prav je, da sem poslušala svoj notranji glas. Še kdo med nami bi ga moral. Če bi naše zdravstvo znalo združiti še druge tehnike v medicini, bi prihranili mnogo denarja in se izognili nekaterim agresivnim metodam zdravljenja.  S pravo mero posluha za ljudi in nešteto tehnik, ki nam jih ponujajo tudi druge kulture, bi nam bilo lažje. Tako nekako, kot združujemo kulinariko. Kitajska nam ne ponuja le kitajske hrane in cenenega blaga, ponuja nam tudi pomoč tradicionalne kitajske medicine, ki nosi veliko dodano vrednost kvalitetnemu življenju.