Vitamini pozimi (1)
Repa, zelje in fižol ali spirulina alge, acai jagode in chia semena?
Vitamini pozimi, ko pogled skozi okno jasno kaže, da teta flora trdno spi? Nič lažjega. Gremo v trgovino, kjer je v zahvalo globalni povezanosti na razpolago vsak dan več novih sort svežega sadja in zelenjave. In to še ni vse: kupimo lahko vse sorte posušenih zeli, vitaminske praške, tabletke, paste… z vse zemeljske oble.
V bogato založenih supermarketih so police pisane kot sanje. In prav zato se globoko v naši biti lahko pojavijo dvomi:letni čas “ni pravi”, geografija “ne štima” …
Naše (pra)babice in (pra)dedki so kljub večinoma težkim življenjskim izzivom doživeli častitljivo starost. In so bili “zdravi”. Pa čeprav so se prehranjevali lokalno!Za nas skoraj nepredstavljivo: le kar so sami pridelali, so imeli za v lonec. Tudi pozimi!
In ker smo mi neposredna evolucijska posledica naših (pra)staršev, bi bilo morda celo pametno, če bi se od njih kaj naučili. Ker, saj veste, ni iz trte zvito, da: “starost je modrost”, “dobra stara praksa”…
Vitamini “po kmečki pameti”
… po vzoru naših prednikov, katerih znanje slepijo bleščeči oglasi sodobne potrošniške mrzlice. Zaradi slednjih se nam morda v prvem trenutku zazdi, da smo res že v celoti pozabili kako je mogoče pozimi zaužiti telesu koristna tradicionalna živila. Če izključimo ves živež, ki je pripeljan do naših prodajaln iz tisoče kilometrov oddaljenih krajev, ostanemo za hip brez ideje.
Že čez nekaj trenutkov pa privrejo na plano odgovori: spomini na “domačnost”. Na okuse, vonje in toplino kurišč naših babic. Začnejo se nam kar nizati jedi. Osnovne, preproste, dobre. In poceni! Spomnimo se: dostopnost, preprostost in zdravje, gredo z roko v roki. Ključ je torej “pod nosom”.
Vitamini pozimi so tudi ali pa predvsem v lokalno pridelani, domači hrani
Ideje za zdravju koristna, “ohinsploh” in super in vitaminska “domača” živila
Svoje koristne lastnosti ohrani cela vrsta živil še dolgo po spravilu!
Odlično se skladiščijo, zato ostajajo polnovredna hrana tudi do naslednje zime:
- vse vrste žit
- vse vrste kaš
- posušene stročnice
- razni orehi in semena nasploh
Nekatere lahko prezimijo kar zunaj v zemlji, ostale v hladnih kleteh:
- vse vrste korenovk
- razne gomoljnice
V hladnem prostoru se odlično ohranijo:
- nekatere buče
- čebulnice
- pozne sorte sadja
Celo zimo preživijo na vrtu:
- zeljnatice
- solate radičevke
Nekaj dni sonca in temperatur nad ničlo in na travnih takoj zaživi:
- “divja” hrana
Vitamini pozimi – “ješprenjrižota” s tremi zimskimi solatami: fižolova mešana, rdeča pesa v solati, kislo zelje
JEŠPRENJ kot rižota
Le dve osnovni sestavini:
(količine za 1 osebo)
- ješprenj (2 dl)
- gomoljna zelena (kos velikosti limone)
- olje (1 žlica)
- sol(dober ščep)
Priprava
Ješprenj skuhamo in odcedimo (vodo shranimo).
V ponvi na žlici vročega olja 3 minute pražimo na kocke ali trakove narezano gomoljno zeleno. Dodamo ješprenj (in če ne gre brez mesa, še na kocke narezana piščančja prsa), posolimo in med stalnim mešanjem pražimo še 5 minut. Zalijemo s prihranjeno tekočino (na približno1 dl jedi, 3 žlice tekočine). Pokrito dušimo še 5 minut.
Še boljša različica
Ješprenj prej namakamo v vodi. Od 1 do 3 dni. Namočenega odcedimo in pražimo po zgornjem postopku, zalijemo z nekaj več tekočine (na 2 dl jedi 1 dl tekočine). Pokrito dušimo še 10 do 20 minut.
V obeh primerih na koncu poskusite, če je ješprenj za vaš okus dovolj mehak, po želji prilijte še nekaj tekočine in podaljšajte čas kuhanja.
ZA domačo, lokalno pridelano hrano
Ker smo genetska posledica okolja v katerem živimo, smo prilagojeni tako, da v sinergiji z lastnim okoljem tudi preživimo. Kar v neposredni bližini narava daje, je, kar telo ki v tem okolju biva, rabi. Ker je ta harmonija dozorevala počasi, skozi stoletja, smo morda lahko upravičeno skeptični, če je kvantni skok medkontinentalne, eksotične poplave živeža dobro prebavljiv, koristen ali celo zdrav za naša telesa, ki so se večinoma kalila skozi generacije regionalno.
Nenazadnje poznamo primere, ki karikirajo problematiko: ob obisku eksotičnih krajev nas pogosto pestijo metabolične težave ali pa, živalim, ki ji pripeljemo iz drugačnih življenskih okolij moramo le-te ponarediti doma ali pa, rastlinstvo, ki nekje drugje tvori gozdove pri nas zahteva “laboratorijsko” kontroliran prostor, da životari (in je pravi čudež če uspe živeti vse faze- od rasti do semena).
