Veseli december

Američani bodo ta teden praznovali zahvalni dan, v Sloveniji pa je vikend, ki prihaja, že prvi adventni vikend. To pa pomeni vseskozi delujoče pečice in nakupovalno mrzlico.

Veseli december – advent

Že nekaj let se mi dozdeva, da je tako imenovani ‘veseli december’ bolj in bolj izgovor za mrzlično nakupovanje in izgubljanje živcev v prepolnih nakupovalnih centrih in na cestah. Seveda je razumljivo, da želimo svoje domače in ljubljene osebe obdariti kot se spodobi, predvsem ker je to edini čas v letu, ki je nekako ‘čaroben’, vendar se mi zdi, da se je mogoče izvirni namen teh praznikov čisto malo izgubil.

Marsikdo se verjetno niti ne bo pritožil, in tudi tale objava niti ni pritožba, bolj je mišljeno kot komentar in razmišljanje nad tem, kar vidim in kar se dogaja okrog nas.

Verjetno bo zaradi recesije marsikdo drugače razporejal stroške in darila, nekateri pa se na to niti ne ozirajo preveč in še naprej delujejo, tako kot do sedaj. Veleblagovnice in tudi manjše trgovine so se že malo bo prvem novembru odele v ‘praznična’ oblačila in v letakih so se pojavile prve cene za voščilnice, lučke za na smrečico, adventne venčke, in končno tudi novoletne jelke same. V naši hiši to pomeni kolektivno godrnjanje, ko se babica odloči, da ‘brez teh lučk pa res ne bo prave jelke’ in je treba iti iskat to verigo, seveda. Ker kaj bi mi brez še enih dodatnih lučk? Ostalih še res ni dovolj!

No ja, da ne bom pretiravala, tudi sama se rada zbudim na božično jutro in hitim pogledat, kaj se je zbralo pod jelko. Seveda ne jaz ne sestra že dolgo časa ne verjameva več v Božička, zato pa so ta jutra namenjena predvsem druženju s starši in starimi starši, ko odpiramo darilca, ki smo si jih izmenjali, in se hihitamo kot mali otroci nad nekaterimi potegavščinami, ki so ‘po nesreči’ pristale v božičnih nogavicah.

Zraven spadajo tudi medsebojni obiski, ko pridejo sorodniki in se potem tudi mi odpravimo h kakšni teti ali pa bratrancu, ki živi dlje stran, vendar v naši družini dajemo poudarek predvsem na človeškem delu te enačbe – ne toliko na darilih. Seveda so pozornosti dobrodošle in lepo sprejete, vse bolj pa se zavedamo, predvsem v času, ko nas življenje vleče vsakega na svojo stran, da se moramo kdaj tudi usesti in spiti kakšno kavo s starim očetom ali z bratrancem, ki ga vidiš ravno vsake toliko časa. Da vsaj malo izveš, kaj se dogaja v njihovih življenjih, in da oni vedo, kaj se je zgodilo v tvojem.

Mislim, da ljudje predvsem pozabljamo na to, da je darilo lahko že sam obisk na domu in skupen ogled kakšnega družinskega filma.

Upam, da bo letošnji veseli december res vesel – pa čim manj stresen.