Vonj po spominu
Če bi me vprašali, katerega od čutov bi najmanj pogrešala, bi najbrž brez daljšega pomisleka odgovorila, da voh. Na prvo žogo bi rekla, da ni tako pomemben za obstoj in prebijanje skozi vsakdan, kot morda vid ali sluh in, ker imam rada dobro hrano, bi se tudi okusu težko odrekla. Potem me pa sredi nekega globokega razmišljanja predrami prijeten vonj. Ne vem točno, po čem diši ali na kaj me spominja, ampak večkrat zaporedoma globoko vdihnem, ker me ta vonj pomiri, zdi se mi, da me ponese v otroštvo … Morda pa voh le ni tako pogrešljiv, kot sem doslej mislila.
Že na daleč sem zagledala traktor, ki orje njivo. Ko pa sem prišla bliže, se je iz sveže preoranih brazd dvigal vonj po zemlji. Težko ga opišem, a spomnil me je na leta, ki sem jih preživela na kmetiji. V rojstno hišo me ponese tudi vonj po maminem kosilu in obveznih sladkih dobrotah za posladek. Koliko prijetnih spominov mi prikliče malenkost, kot je vonj kosila. Nekatere vonjave so tako zgovorne, da nam v spomin prikličejo celo okus in jih lahko na nek način občutimo na jeziku.
Ste kdaj opazili, da ob nahodu hrana ni tako okusna? Da bi možgani razlikovali različne arome, morata namreč sodelovati tako okus, kot voh. Okušanje hrane torej ni mogoče, če imamo zamašen nos oziroma je voh onemogočen.
Ko vstopim v dvigalo, je to prazno, a iz njega veje vonj po moškem parfumu. Takem, ki me spomni na srednješolsko ljubezen. In ko stojim v vrsti pred bančnim okencem, do mene priplava vonj, ki me ponese k najboljši prijateljici. In moj spomin zopet odtava.
Vonj po cimetu me vedno spomni na božične praznike, kokos pa me ponese na plažo. Ko je pozno pomladno sonce že precej vroče in pobrskam za ostanki lanske kreme za sončenje, se v trenutku znajdem v udobnem ležalniku ob morju.
Za vonjave, ki so prijetne in so nam všeč, pravimo da dišijo. Tiste manj prijetne vonjave, ki nam butnejo v nos, pa imenujemo smrdljive ali smrdeče. Smo si pa pri ločevanju prvih in drugih ljudje zelo različni. Kar nekomu diši, lahko drugemu smrdi in obratno. Zanimivo, kako je lahko nekomu všeč neka vonjava, da se z njo odišavi, nekomu drugemu pa bo ta vonj prav odvraten.
V živalskem svetu sta voh in vonj zelo pomembna dejavnika in tudi ljudje oddajamo nevidna in nezavedna sporočila z vonjem kože. Vonj posameznika je edinstven in odločilno vpliva na izbiro partnerja, čeprav se tega običajno niti ne zavedamo.
Nekateri vonji v nas zbudijo tudi slabe spomine. Veliko kadilcev pravi, da jim po tem, ko so prenehali s to razvado, cigaretni vonj zelo smrdi.
Kaj pa vonj v zobozdravstveni ordinaciji? Tudi vas začne boleti še kakšen zob več, ko čakate na pregled pri zobozdravniku?
Neprijetna vonjava je lahko rahlo nadležna in nas za trenutek zmoti, za nekoga pa je lahko celo tako moteča, da ga prisili k bruhanju ali pa zaradi nje postane omotičen.
Meni osebno najlepše dišijo citrusi. Všeč mi je svež vonj po limonah in pomarančah. Zanimivo, da obožujem sladko hrano, a mi sladke vonjave parfumov sploh niso prijetne. Vonj, ob katerem se ne bom le skremžila, ampak mu bom skušala ubežati, pa je znoj. Pri tem ne mislim vonja preznojenega telesa po telovadbi, ampak vonj, ki ostane na oblačilih še več dni in obstane v zraku še pol ure po tem, ko preznojena oseba zapusti prostor.
Kaj pa vam prijetno diši ali bolje rečeno, kdo vam diši? Ob katerem vonju odplavate med najprijetnejše spomine?