Naravno to, naravno ono … Pa je res?!

Zadnje čase, da ne rečem kar zadnja leta, samo poslušam, kako nas iz vseh koncev bombardirajo z vsemi naravnimi rečmi, pripravki, živili, načinom življenja in vadbo (ki mimogrede stane veliko denarja), ki jo moramo nujno vključiti v naše življenje, če želimo živeti dolgo in zdravo. In seveda vse oznake bio, eko, itd … Vse lepo in prav, ampak … Je res vse zlato, kar se sveti? Ali smo ljudje res tako zelo podvrženi manipulacijam s strani korporacij in oglaševanja, da bi v želji po zdravemu načinu življenja bili pripravljeni storiti (beri: pokupiti) čisto vse za kar nas neumorno prepričujejo, da je res zdravo, naravno, naravno in še enkrat samo in zgolj naravno? Upam, da ne.

Kam je šla zdrava kmečka pamet?

Včasih se mi zdi, da na dopust, en res dolg dopust. Moj dedek (in tudi oče) je vedno rekel – poglej to jabolko, piškavo in s črvom. Ta je bio in natur. Ne pa tisti polkilogramski, svetleči tam v trgovini, ob pogledu na katerega nam res kar zaigra v srcu in si še kako želimo ugrizniti vanj.

Samo naravno in dobro … 100%

Nedolgo nazaj mi je neka gospodična na vsak način skušala prodati naravno kremo za obraz, ki je narejena samo in, po njenih zagotovilih, izključno naravnih sestavin. Niti najmanjše kemikalije, dodatkov in sploh ničesar, da ni v njej, kar ne bi bilo popolnoma naravno. Samo naravna olja in dejanska zelišča. In potem vprašam, ja kako jo moram pa hraniti? V hladilniku? Kolikšen je rok uporabe? In reče:”Oh, ne skrbite, rok ima do leta 2028. In lahko jo imate kjer želite, nobene potrebe po tem, da bi jo hranili v hladilniku”. In jo pogledam dvomeče in rečem:”Nič kemikalij in dodatkov, pravite?” Pa sva bili zelo hitro zmenjeni. In me je, v upanju, da ji ne ”spreobrnem” naslednje morebitne žrtve, pardon, kupca, na hitro odpikala in mi zardela v obraz, obrnila hrbet.

In … še en primer, ki se meni zdi pravzaprav absurden. In žalosten. Zanj sem izvedela že nekaj let nazaj. Obstaja neko podjetje, ki ti pripravi smutije (v sklopu razstrupljanja) in ti smutije za obroke čez cel dan pripeljejo že zgodaj zjutraj. In to za ves dan? Hmmmm … smuti, ok. Tudi sama jih imam rada za malico ali tako. Ampak sveže pripravljenega, ne pa da bom pila smuti, ki ga je nekdo pripravil pred 6 urami. Smo res tako … leni? Da se nam niti blenderja ne ljubi več vklopiti? In to samo zato, ker nas je nekdo (mojstrsko, to že moram priznati) prepričal, da ti njihovi smutiji bodo pa iz našega telesa odplaknili vse, kar smo v zadnjih dvajsetih letih slabega vnesli vanj?!

Živeti zdravo

Vsi si želimo živeti zdravo, brez stresa. In zato smo v tem norem življenjskem ritmu še toliko večje oz. lažje žrtve industrije, ki je ugotovila, da nam ne more več prodajati kar vsega povprek in, da je zdravo, eko, bio in naravno sedaj ”in”, v modi. In tako nas skušajo prepričati v škodljivost najrazličnejših stvari, ki jih uporabljamo že desetletja, če ne stoletja. Da zdaj je pa to popolnoma nezdravo, škodljivo in povzroča raka. Ne bom rekla, da nič od tega ne drži, ampak, da nam potem skušajo kot zamenjavo vsiliti nove izdelke, ki so proizvedeni v prav tej, ta isti industriji, le, da so zdaj pod oznako ”naravno” in ”zdravju prijazno” …?!

Naravno in človeku prijazno – pa je res?!

Naj za primer omenim, meni osebno sicer zelo zanimiv primer, do katerega pa imam vseeno nekaj zadržkov in malček dvomov. Živilska folija. Tako alu folija, kot prozorna živilska folija sta v zadnjem času še posebej pogosto na udaru in označeni za zdravju zelo nevarni. Ok, vse lepo in prav. Nič ne rečem, najbolj zdravno najbrž ni, ampak, a me bo ubilo, če si bom enkrat na pol leta vanjo zavila sendvič? Najbrž ne.

In potem kot strela z jasnega nam začno ponujati nadvse praktično silikonsko ”pokrivalo” za sklede, ki, da poskrbi, da vsebina ostane sveža več dni, tudi tednov. In seveda, za nameček je še hudirjevo praktična, saj se prilagaja velikosti (skoraj) vsake sklede sklede, saj je raztegljiva. In, v skrbi za okolje – tudi večkrat uporabna! Krasno, mar ne? Ja, če mi lahko kdo pove zakaj bi morala silikonu bolj zaupati kot pa kakšni drugačni foliji? Če mene vprašate – eno in isto, le bolj ”zdravo” zapakiran izdelek, ki mu ljudje v želji po zdravem načinu življenja brez strupov naivno verjamemo. Čez dvajset let pa … enaka zgodba, drug produkt.

Drugi, pravzaprav zelo podoben primer, pa je neka ”folija”, če lahko tako rečem, ovitek narejen iz čebeljega voska, v katerega lahko zavijemo vsa živila – od kuha, zelenjave, idt. In seveda, tudi ta je primeren za večkratno uporabo. Super, a ne? Naravno, čebelji vosek – to pa poznam. Večkratna uporaba. Supeeeer, končno nekaj zame. Bila sem navdušena. Potem pa, nekje v ozadju mojih možganov klicaj … Opa! Kaj pa vse te različne barve delajo na tem ovitku?! A, da so naravne? Hmmmmm … in tu imam spet zadržek in to zgolj zaradi barvil – mi bo nekdo resnično rekel, da v tovarni, kjer to proizvajajo barve pridobivajo iz kurkume, rdeče pese, rdečega zelja ….? Ja, in potem svizec zavije čokolado v folijo … pardon, čebelji ovitek. No, upam, da je temu res tako, kajti sicer … zakaj bi želela v to (čeravno iz čebeljega voska, a s konkretnim dodatkom barvil) zavijati mojo hrano? Potem je popolnoma vseeno če ostanem pri ”stari dobri foliji”.

Ne želim soditi …

Samo razmišljam na glas. Ne bom rekla kaj je (bolj) zdravo oz. primerno in kaj ni. Seveda sem za naravno, a ne za industrijsko naravno. Moje mišljenje je, da smo ljudje sami sebi še vedno najbolj nevarni. Sploh to množično in neutrudno potrošništvo, ko so naša hrepenenja vedno večja, nezadovoljstvo (v duši) pa ostaja enako ali pa je še malce večje. Korporacije imajo vedno več ambicij in idej kako bi še iztisnili kakšen evro, dva, sto od nas.

In vse  eko in bio v industriji je vzgojeno in ustvarjeno z namenom zaslužka. Pika. Nihče me ne bo prepričal, da v dobro ljudi, družbe. Vesela sem, da se vse več ljudi vrača k naravi, k svojemu bitu, ki ni povezan s potrošništvom, ampak zna uživati v malih rečeh, ki jih ponuja življenje in nas ne stanejo niti evra. Želim živeti v sožitju z naravo? Ja! In zato se skušam čim bolj samo oskrbovati. Samooskrba se mi zdi precej pomembna. Poleg tega si lahko z verigo, ki jo sestavimo z drugimi marsikaj izmenjamo. Prav tako ne zavržem nečesa že ob najmanjši napaki, oviri, morda mali praskici, ampak skušam popraviti, ne pa da bi brezglavo pohitela v trgovino in kupila nov izdelek …

Umirimo se in ne zapravljajmo brezglavo. Ne razumem ljudi, ki lahko cele dneve, dan za dnem neumorno in navdušeno korakajo po trgovskih centrih. Ja, kaj naj pa delam tam, če ničesar ne potrebujem? Preganjam čas? Raje grem v naravo, na sprehod, mi bo bolj koristil. Raje si vsak dan privoščite sprehod po naravi, gozdu. Z izklopljenim telefonom. Brez motenj. Praznih misli. To nam bo pomagalo (govorim iz lastnih izkušenj). In, če bo naše telo pod manjšim stresom, bo tudi bolj zdravo in mi srečnejši. To pa je že majhen, a pravzaprav ne tako zelo majhen, del skrbi za naše zdravje. In to povsem naravno. Prvinsko.

No, pa da ne zajadram povsem … kaj sem sploh želela povedati danes? Ne nasedajte vsemu, kar se zdi na prvo žogo boljše in oh in sploh krasno. Vklopite razum, razmišljanje. Ne dovolimo, da nas še bolj okužijo in, da postanem povsem nakupovalno usmerjeni roboti …