Tudi dež lahko zaneti ogenj
Letos še ni bilo tako sončnega dneva. Idealen dan za prvi zmenek. Oblekla je rožasto oblekico. V rokah je že držala jopico, a se je odločila, da je ne bo vzela. V park je prišla nekaj minut prezgodaj. To ji je bilo všeč. Izbrala je prijetno klopco in se sprostila. No, vsaj skušala se je, a ji metuljčki v trebuhu niso nehali nagajati. Že na daleč je videla, da se pelje. Hitro si je še enkrat nanesla bleščilo za ustnice, nato pa si na dlani kanila malo dišeče kreme za roke. Saj ne, da že tako ne bi bile dovolj mehke, svilnate in dišeče. Z vtiranjem kreme je le želela pregnati nervozo in zaposliti roke.
Preden je parkiral clia, ki ga je kupil s študentskim delom, je ošinil uro. Sranje. Zamuja. Ne dosti, pa vendar. Za prvič si tega ne bi smel privoščiti. Likanje srajce ni tako preprosto in hitro opravilo kot zgleda, ko to počne mama. Ampak sedaj je tu in ona ga čaka tam na klopci. Hitro izključi zvok na telefonu in stopi iz avta. Popravi si še hlače in se odpravi proti njej. Med hojo je nervozen. Ko je le še nekaj korakov vstran, mu v lica udari rdečica. Ne ve ali se naj usede k njej ali bo ona vstala. Ona razmišlja povsem enako. In trenutek srečanja je precej neroden. On se želi usesti, ona pa vstati in skoraj treščita s čeli. Neprijeten položaj skušata rešiti z nerodnim poljubom nekje na pol poti med licem in ustnicami in s sramežljivim objemom. Nekaj trenutkov molčita, nato pa pričneta govoriti oba hkrati in hkrati obmolkneta. K sreči ju reši spontani smeh, ki prebije led.
Odpravita se na sprehod po parku. Ona še vedno zadržana, on pa posesivno ponosen. Ni mu dovolj držanje za roke. Objame jo čez ramena. Takšna hoja je zelo nelagodna, a že takoj želi vsem pokazati, da je njegova. Ona pa razmišlja le o tem, kako bi se izvila iz takšnega objema, ne da bi ga užalila. Saj ji godi njegova zaščitniška drža, le premikanje v takšnem objemu je skorajda boleče. Zato predlaga, da gresta do sladoledarja na robu parka.
Kot pravi kavalir, kakopak, plača kepico vanilje zanjo, zase pa izbere mešane okuse. Takšni so tudi njegovi občutki. Za cel spekter jih je: vznemirjenje, trema, ponos, zaljubljenost, veselje … In kaj hitro spozna, da sladoled za prvi zmenek ni najboljša izbira. Opazovanje privlačnega dekleta med lizanjem sladoleda je preveč slikovito. Misli mu poskakujejo, srčni utrip nori, rdečica mu ne prizanaša. Še sreča, da je posladek ledeno hladen, da mu vsaj malo pomaga ostati pri pameti.
A v tistem trenutku zaropota in z neba se vlije ploha. Mehurček zasanjanosti se v trenutku razblini. Zgrabi jo za roko in brez besed odhitita do prvega suhega zavetja – lesene hišice, ker bodo poleti prodajali pijačo, sedaj pa sameva ob robu parka. Šele pod streho se malo umirita, a ne za dolgo. Pogled na njeno razmočeno oblekico ne prizanaša njegovi domišljiji. No, kolikor je sploh še prepuščenega domišljiji, saj mokra tkanina več odkriva, kot skriva. In vlažni kodri, ki ji okvirjajo čudovit obraz in namesto njega božajo lice in poljubljajo ustnice, ki so suhe od globokega dihanja zaradi teka … Tudi ona ne ostane ravnodušna, ko opazi izklesano telo, ki ga je prej zakrivala ohlapna srajca. In ko opazi, kako vpliva na njega, njena začetna zadržanost odplava skupaj z dežnimi kapljami …
In tako je dež zanetil ogenj strasti.
