Covid in Korončki – pravljica o koronavirusu
Nekje daleč, daleč proč od nas, prebivajo čisto majcena bitja, ki se imenujejo Korončki. Tako majceni so, da jih mi niti ne moremo videti. Živijo v veliki skupnosti in se imajo zelo radi. Med njimi prebiva tudi Covid. Radoveden in zvedav fantič. Domače okolje je raziskal že po dolgem in počez, zato se je začel dolgočasiti. Zanimalo ga je, kako je drugje. Ker se še nihče izmed Korončkov nikoli ni podal po svetu, mu niso mogli odgovoriti na vsa njegova vprašanja. Radovednež, kot je bil, se je Covid podal v svet. Kljub svarilom starejših, da je zunanji svet nevaren, on pa tako majhen, jo je mahnil na pot. Bil je pogumen in ni se bal nikogar. Radovednost ga je vlekla raziskovat.
Kar naenkrat se je znašel nekje na mehkem in toplem. Utrujen od dolge poti, je zadremal. Ko se je prebudil, je bil v temi. Ničesar ni videl. Bilo je vlažno, a toplo. Ustrezalo mu je. Ko je malo pretipal okolico in jo raziskoval, je odkril, da je v nekem zanimivem labirintu. Za njegov zvedavi um je bilo to idealno okolje. Zelo se je zabaval, ko se je lahko igral, lačen ni bil, saj si je postregel kar z okusnimi dobrotami, ki jih je našel kar tam, pa tudi zrak je bil prijeten. Žal, pa je nekam moral tudi na stranišče, a ker ga ni našel, je potrebo opravil kar tam, v enem kotu. Nato je nekaj glasno zaropotalo in pričelo ga je premetavati, dokler ni poletel nekam daleč. Najprej ga je zmotila svetloba, a kar hitro se je znova zatekel nekam notri. Na toplo. Tam je ponovno raziskoval in se imel fino, dokler znova ni moral na stranišče. Zopet je zaropotalo in ga poneslo nekam daleč. In tako se je zgodba vsakič znova ponovila, ker je lulal in kakal kar vse naokoli. Bilo je pravo adrenalinsko doživetje. In tako je užival več tednov.
Medtem, pa so v njegovem domačem kraju mislili nanj. Skrbelo jih je za Covida, zato so se odločili, da ga gredo poiskat. Vsi so se zbrali in se odpravili po celem svetu. Dogajalo se jim je podobno, kot Covidu. Premetavalo jih je sem ter tja in hitro so se porazgubili med seboj. A še naprej so si prizadevali, da poiščejo Covida. Vsak se je trudil, da bi preiskal čim večje območje. A ga še niso našli. Še vedno ga iščejo.
In kje so se pravzaprav potepali? Covid je hitro po začetku svojega popotovanja zašel na roko nekega moškega. Ker ga ta ni videl in si ni umil rok, ga je zanesel v usta, ko je jedel sendvič, od tam pa je po labirintu odtaval do pljuč. Ker je pljuča umazal, je ta moški zbolel in pričel kihati in kašljati in tako ga je poneslo do drugega človeka. In ker si tudi ta ni umil rok, se je zgodba ponovila. In podobno se je zgodilo z množico vseh ostalih Korončkov, ki so se podali na pot za Covidom. In tako so ljudje po vsem svetu pričeli kihati in kašljati, nekateri so celo dobili vročino in hudo zboleli.
Ker Korončki še vedno iščejo Covida in tako grozijo ljudem, da bodo vsi zboleli, moramo sedaj ljudje poskrbeti, da ostanemo zdravi. Redno si moramo umivati roke, tudi če niso videti umazane in biti daleč vstran en od drugega. To pa zato, da če kdo kihne, kateri izmed Korončkov ne poleti do nas. In, ker so Korončki prišli celo v šole in vrtce, na vlake in avtobuse, na igrišča in v trgovine, moramo sedaj ostati doma in ne smemo k prijatelju na rojstni dan, niti k babici na kosilo. Ker so Korončki tako majhni, da jih ne moremo videti, ne moremo vedeti, kje vse so. Zato je še toliko bolj pomembno, da se držimo vseh navodil, da se Korončki čim prej vrnejo v svojo deželo in ljudje ne bomo več zbolevali.
