Kocke z gozdnimi sadeži
V tem času, ko smo nekateri prikovani na lastne domove, se zbudi občutek ustvarjalnosti. Odprla sem hladilnik v pričakovanju, da se je v zadnjih petih minutah, od kar sem ga nazadnje odprla, kaj spremenilo. V njem sem zagledala nekaj stvari, ki bi jih bilo fino porabiti še pred iztekom roka. Najlažje je danes otroke prepričati, da pojedo puste stvari, če jih spremenimo v slastno barvno sladico.
Nehote na dan privre spomin, med tem, ko pripravljam kuhinjo za ustvarjanje, kako je bilo pred 30 leti super, ko je mama postavila na mizo pečen, še topel biskvit. Ko ga je košček odrezala, je zadišala cela hiša! Nam pa so žarele oči.
Prepričam se, da imam vse za malo drugačen, kompakten biskvit. Pa, da ne bo klasično rumen, sem poiskala še kakav. Rjava podlaga.
Krema, biskvit obogati. Požlahtni ga. Ko ugriznem v košček biskvita danes, pričakujem, da je mehek, da ni suh, da ima okus še po nečem in ne le po…biskvitu. Saj s samim suhim biskvitom ni nič narobe, da pa se ga potegniti iz preteklosti v pisano sedanjost.
Na pultu pred mano se znajdejo surovine, ki bi lahko ustvarile čvrsto belo kremo. Verjetno jih bo listič želatine lepo povezal.
Za nami je puščoben, siv, meglen in mrzel januar. Meni osebno, najmanj priljubljen del leta. Brskam po predalih skrinje. Vrečka gozdnih sadežev se že kar nekaj časa valja iz kota v kot. Potegnem jo na pult. In sem dobila krono sladice. Rdeče moder sadni preliv.
Dobra predpriprava reši pol nepotrebnih težav, zato si vse surovine najprej stehtam po zapisanih količinah. Pripravim si električni mešalnik, tehtnico, tudi dve posodi, primerni za stepanje oz. mešanje, ter večjo metlico za ročno mešanje.
Kocke z gozdnimi sadeži – sestavine
Biskvit:
- 4 jajca
- 110 g sladkorja
- 1 vaniljev sladkor
- 170 g moke
- 20 g kakava
- ½ pecilnega praška
- 70 ml vode
- 70 ml olja
Bela krema:
- 500 g mascarponeja
- 250 ml sladke smetane
- 50 g sladkorja
- 360 g čvrstega jogurta
- 1 list želatine
Modro-rdeča krema:
- 500 g zamrznjenih gozdnih sadežev
- 50 g sladkorja
- 2 lista želatine
Priprava biskvita:
- Jajčka ločim na beljake in rumenjake. S pomočjo mešalnika beljake stepem v čvrst sneg.
- Lotim se priprave rumenjakov. V posodo z rumenjaki dodam sladkor, vaniljev sladkor, olje in vodo. Previdno zmešam, da dobimo gladko zmes in ne toče okrog sebe.
- V rumeno zmes pogumno vsipam moko, pecilni prašek in kakav. Z metlico previdno in z enakomernimi gibi vmešam suhe surovine.
- Na koncu dodam še sneg beljakov. Tudi te vmešam z ročno metlico. Spodnji slikici podkrepita napisano.
- Tako pripravljeno zmes sem vlila v pekač velikosti 25 x 37 cm, s snemljivo obrobo. Biskvit sem pekla približno 12 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Priprava bele kreme:
V večjo posodo sem prelila sladko smetano in jo stepla do čvrstega. Takšni smetani sem nato dodala še jogurt, maskarpone in sladkor. Na koncu pa sem še vmešala predhodno pripravljeno želatino. Za zagotovo, da bo krema čvrsta, ko bom rezala pecivo na kose. Le katera si želi, da ji krema se razleze po pultu, ko se odstrani obod pekača?
Priprava Modro-rdeče kreme:
Biskvit se hladi, bela krema je pripravljena, zato sem se lotila še zamrznjenih gozdnih sadežev. V posodo sem vsipala celo vrečko zamrznjenih sadežev, katerim sem dodala še nekaj sladkorja. Sadje sem segrela le toliko, da se je odmrznilo in, da se je sladkor stopil. Dodala sem tudi, predhodno pripravljen, listič želatine. Vse skupaj zmiksam s paličnim mešalnikom. Če mi kakšen sadež uide in ostane cel, se ne obremenjujem … Se ne bojim, da bi ga ne pojedli.
Moj najljubši del je modeliranje peciva. Preprosto me prevzame, ko se lotim povezovanja različnih plasti.
V roke vzamem pečen in še rahlo topel biskvit. Ker želim osvežilen okus še naslednji dan, ga prelijem z mešanico mleka in ruma. Stvar okusa, ki meni zelo odgovarja: zamašek rum-kokosa v 0,5 decilitru mleka; da osvežilen okus.
Belo kremo enakomerno razporedim po pekaču oz. po biskvitu. Še posebej ob robu pazim, da ni zračnih mehurčkov. Na koncu prelijem še najbolj tekoči del te sladice – zmiksane gozdne sadeže.
Pekač sem potisnila hladilnik. Čez noč in čez dopoldan. Po kosilu sem odprla snemljiv obod pekača. Vse je ostalo na mestu.
A ni zanimivo, kako se je volumen surovin, ki so bile po hladilniku in omaricah kot osnovne surovine, spremenil v en sam rjavo-bel-rdečeomoder čudež, sladico? Pravokotne kocke z gozdnimi sadeži. Ne, predolgo … kaj pa; Kocke z gozdnimi sadeži?
Pa naj vam teknejo, če se jih boste lotili. 😉
