Točnost je lepa čednost
»Točnost je lepa čednost.« To je stavek, katerega bi ga morali poznati že otroci, ki se dogovarjajo za skupen odhod v šolo ali na popoldanske obšolske aktivnosti. Zdi se, kot da že od malih nog vemo, koga vedno čakamo. Zakaj? Zato, ker jim dovolimo, da zamujajo in ne spoštujejo nas in našega časa. Če smo vsi točni, zakaj ne bi bili oni? Seveda se zgodi, da kdaj zamudimo, a oseba, ki je vedno pozna, je za moje pojme nesramna, brezobzirna in sebična.
Prijatelja sta se ravno zadnjič dogovarjala o jutranjem odhodu na Dolenjsko. »Poberem te ob sedmih,« pove prvi, drugi pa sicer prijazno, a brez zadržka odvrne le: »V redu. A pet minut čez sedmo grem domov.« Sporočilo je bilo jasno. Ne zamujaj, saj te jaz ne bom čakal. Po mojem mnenju je to edini pravi pristop. Če si točen, si zanesljiv. Če je nekdo neodgovoren s časom, se lahko le vprašamo, kako odgovoren je sicer.
V preteklosti je ena izmed mojih prijateljic vedno zamujala. Vedno! Če smo bili dogovorjeni za pijačo, je zamudila, če smo šli na smučanje ali v hribe, smo jo čakali,… Na začetku človek to še tolerira, nato postane moteče in nesprejemljivo. To navsezadnje pomeni krajo mojega/našega časa. Edino mesto, na katerega ni zamujala, je bila služba. Kaj to pove o človeku? Spoštovanje do delodajalca in vedenje, da je morala biti na delovnem mestu ob točno določeni uri, jo je prisililo v točnost. Prijatelji pa pač nismo dovolj vredni.
Kaj si mislite o človeku, s katerim se dogovorite za večerjo, nato pa pred gostilno v mrazu na zamudnico čakajo tri osebe: jaz, nosečnica in druga nosečnica, ki ima doma tudi že otroka. Vse smo se torej morale zorganizirati, da smo bile točne. Le ena, ki vedno zamuja in ni imela nobenih obveznosti, se prav hihitajoče prikaže 15 minut kasneje. Brezobzirnost, ki mi pokvari potencialno enkraten večer.
Vse skupaj je preseglo meje, ko je nosečnica z majhnim otrokom pripravila izredno bogato in čudovito večerjo, ki je bila dogovorjena za 20. uro. Trije od štirih povabljenih parov smo ob 20. uri sedeli za mizo. Manjkal je le eden in uganete lahko kateri. Še ena brezobzirnost brez meja do osebe, ki je porabila od dveh do treh ur za pripravo večerje. In to ob družinskih obveznostih.
Nenazadnje pa takšni ljudje med zadnjimi prihajajo tudi na zabave, piknike in druga druženja. Če pridejo prvi, namreč niso deležni tolikšne pozornosti. Na začetku je še premalo ljudi, ki bi jih pozdravili, jim laskali, spraševali kako so itd. Imate tudi vi opravka s takšnimi ljudmi? Nikoli ni prepozno, da jim poveste svoje mnenje, ali pa brez besed 5 minut po dogovorjeni uri enostavno odidete naprej. Brez njih.
