Sva lahko samo prijatelja?!

Mladenič in mladenka med 25. in 30. letom se sprehajata po mestu. Hodita drug ob drugemu in se očitno zabavata. Videti je, da sta »padla v isto zgodbo«. Če smo zunanji opazovalci, potem vidimo, da uživata v kepici sladoleda, se smejita in zelo verjetno gojita drug do drugega nekakšno naklonjenost. Sprehodita se mimo stare gospe, ki vsak dan (kar opazimo tisti, ki se redno sprehajamo po mestnih ulicah) prodaja prikupen šopek suhega cvetja. Prodajalka cvetja upa, da se bo fant izkazal s kavalirsko gesto ter dekletu enega poklonil. »Gospod, en lep šopek za vaše lepo dekle …« »Gospa hvala, kdaj drugič, prijateljica ravno odhaja nazaj na delo …« Prodajalka je presenečena nad odzivom moškega. Zavzdihne ob misli, kje so tisti časi njene mladosti, ko je bil podarjen šopek rož samoumeven del dvorjenja dekletu.

Ali sva lahko prijatelja?

Povsem naravna miselnost Zahodnega civilizacijskega prostora je, da vsak sprehajalni par v okolici nista nujno fant in dekle v intimnem razmerju. Tudi naša gospa prodajalka cvetja se tega dobro zaveda in se trudoma prilagaja novim trendom druženj med mladimi. V našem primeru tudi ne opisujemo mladeniča in mladenke:

1. ki sta se srečala po dolgem času in se tudi sicer družita zelo poredko (na primer sošolec in sošolka iz osnovne šole)
2. ki sta se dobila z nekim določenim namenom in je eden od njiju ali oba v partnerskem odnosu z elementi zvestobe (na primer jaz in sestričnin fant).
3. ki se opredeljujeta za prijatelja, vendar so v njunem odnosu elementi seksualnega razmerja (na primer »prijatelja z bonitetami«)
4. ki skušata vzpostaviti prijateljski odnos po tem, ko sta prekinila partnerski odnos

V naši zgodbi bi želeli predstaviti odnos moškega in ženske, ki sta oba samska in naj bi vzpostavila prijateljski odnos.
Značilnosti trajnejšega prijateljskega odnosa so iskren, zaupen odnos, temelječ na sorodnosti mišljenja in čustvovanja (SSKJ). Ali kot takšen obstoji prijateljski odnos, kjer moški in ženska počneta stvari, ki jih počnejo pari, vendar eden od njiju (ali oba) ne želita biti par?

Poglejmo si nekatere primere, zakaj moški ni kupil rož

Ona ga želi za prijatelja, on jo želi za dekle

Ona si misli

»Zna me poslušati, z njim grem lahko v kino ne da bi me bilo strah, da bi se me začel dotikati. Ne privlači me njegov videz, predvsem me motijo njegove suhe noge. Vidiva se lahko tudi do trikrat na teden in mi je čisto vredu. Lahko se z njim šalim ne da bi skrbela, da mi bo zameril. Pa še povem mu lahko, kaj vse me moti na moških, ne da bi me skrbelo, da bom zatrla njegov ego. Tudi če mi ni kupil rož na ulici, me to prav nič ne moti, ker ga ne želim za partnerja«.

On si misli

»Všeč mi je, zelo, morda bo nekoč končno spoznala, da imam vse tisto, kar zajema ideal njenega moškega. Pa kako za vraga tega še ne vidi? Še bolj se bom trudil. Vendar ne smem preveč, da mi ne bo pobegnila. Bolje je, da ji nisem kupil rož.«

Ona ga želi za partnerja, on jo želi za prijateljico

Ona si misli

»Ravno je končal s tisto »danerečemkaj« in končno bom imela jaz priložnost. Vendar moram biti potrpežljiva, najprej jo mora preboleti. Do takrat pa bom z njim, da mi ga ne spelje katera druga. Izkoristiti moram čim več priložnostnega druženja, predlagala mu bom, da greva na hokejsko tekmo. To vem, da bo rad šel. Tudi vem, da mi ni kupil rož, ker še ne ve, na kateri točki najinega prijateljstva sva. Malo me sicer vse skupaj boli in žalosti. Vendar še malo, pa bova par.«

On si misli

»Res je fino, da se mi ni potrebno truditi okoli nje in da je zadovoljna s tem, da sva prijatelja. Saj je privlačna, vendar ne meni. Ali pa, saj je privlačna, vendar sem precej zgaran od prejšnjega odnosa, v katerem je bila bivša res težka. Ugaja mi, da se družim z njo brez obveznosti. Zelo malo verjetno je, da bi se spustil z njo v nek intimen odnos. Rože se kupi dekletu, v katero si zaljubljen in ki jo želiš za punco. S tem, da jih nisem kupil njej, nimam nobenih posebnih težav.«

On jo želi za prijateljico in ona ga želi za prijatelja

In nimata istospolnih nagnjenj. Marsikdo bi rekel, da gre za nemogoč odnos, pa vendar je takšna vrsta odnosa mogoča, saj nikoli med njima ni prišlo do iskrice. Kar pa ne pomeni, da drug do drugega ne gojita naklonjenosti. Lahko vseskozi preverjata in se sprašujeta sama pri sebi ali morda čutita kaj več, vendar se za preskok v partnersko razmerje ne odločita.

Ona misli

»Se en zabaven dan z njim. Hvala Bogu za prijatelje. Kaj bi jaz brez njega?! Zanimivo, da me nikoli ni privlačil. Super je, ker mi vedno svetuje v zvezi z moškimi. Vedno mi po pravici pove, katera obleka mi paše in katera ne. Priporočila bi ga vsaki prijateljici. Ham, ampak zakaj potem meni ni všeč?! Malo se bojim, da se hitro naveliča ženske. Da bi mi kupil rože?! Ha ha, to pa res ni nekaj v najinem stilu.«

On si misli

»Njena družba mi ugaja, je krasna ženska in zanjo bi bil dober samo najboljši moški. Zanimivo, da nikoli nisva bila skupaj. Z njo bom šel na kolo in jo prosil za nasvet v zvezi z Manco, dekletom, ki sem ga spoznal na sejmu. Znala mi bo svetovati, ali naj jo očaram z rožami. Morda jih lahko kupim, ko se bova sprehajala, pri tej stari gospe.«

***

Vse tri oblike prijateljstev bi lahko obstale, če sta dva v iskrenem, zaupnem odnosu. Torej takega odnosa ni, kadar ima eden drugačna pričakovanja do drugega in je prepričan, da bo njuno prijateljevanje prej ali slej nadgrajeno z ljubečim, intimnim odnosom.

Takšnega odnosa tudi ni, kadar se eden okorišča na račun pozornosti, ki mu jo drugi daje. Gre za odnos, kjer se nekdo počuti pomembnega, občudovanega, drugi pa zase ne pričakuje ničesar v zameno (vsaj ne direktno). Vsa osredotočenost je na občudovanju enega in popolnemu zanemarjanju potreb drugega. Da bi prijateljski odnos med moškim in žensko iskren odnos, je pomembno, da se pogovorita, da postavita temelje in definirata meje. Drug pri drugem morata preveriti strinjanja in nestrinjanja. Pustiti si morata dovolj svobode, da prekineta druženje, v kolikor ne moreta zadovoljiti svojih pričakovanj.

Vsekakor terja od posameznika veliko poguma in zrelosti da se drugemu odpre, pa čeprav je to nekdo, ki ga spremljaš skozi njegov vsakdan. Tvegaš namreč, da tvojega doživljanja (da bi si na primer želel bolj intimnega odnosa) ne bo sprejel in bo prekinil z druženjem. Velikokrat pa nam je lahko govor o naših doživljanjih odnosa z drugim tuj in nas je ob tem sram, da se bomo razgalili. Strah nas je, da bi drugi povsem zanikal svoja globlja občutja do nas in bi se zgolj osramotili. Ti strahovi so v pravih prijateljstvi odveč, saj dajejo dvema dovolj prostora, da odprto spregovorita o svojih pričakovanjih. Nič ni narobe, če se v njih razhajata, pomembno je, da najdeta pot, s katero bosta oba zadovoljna. Včasih je prijateljski odnos varno zavetišče moškega in ženske pred bolečinami, ki bi jih le ta lahko zadal, če bi se pretvoril v intimnega. Ni prav ali narobe, dokler se tega oba zavedata in se s tem strinjata. Vendar drži, da je najbolj trden temelj partnerskega prav prijateljski odnos. In ni ga lepšega, kot kupiti rože svoji najboljši prijateljici in partnerki v enem. Čisti računi, dobri prijatelji – iskreni in zaupni odnosi, pravi prijateljski odnosi.