Svobodna sem! Pa si res?
Na tem svetu je toliko nalepk, oznak, dvojnih meril in omejitev, da me včasih kar strese. Pa toliko govora je o svobodi izražanja in delovanja. Veliko lažje je, če nimamo toliko sodb o tem kaj je prav in kaj narobe, saj lahko vsak izmed nas veliko bolj harmonično živi svoje življenje. Toda včasih pa živimo tako, kot da nam čisto nič ni jasno glede tega in vse skupaj postane nenaravno in zakomplicirano. Preveč se oziramo na druge in kaj bodo drugi rekli. Ko pa konec koncev to res ni (najbolj) važno.
Živi in pusti živeti, je moje vodilo, ki ga držim večino časa … včasih pa imam tudi »svoje trenutke« in se ga ne. Priznam, “samo človek” sem 🙂 Toda globoko se zavedam, da ne obstaja samo ena resnica … resnic je namreč toliko, kot je na tem planetu ljudi! Vsak ima svojo.
Prav in narobe obstajata zgolj v očeh tistih, ki živijo v kletki lastnih omejujočih sodb in prepričanj.
Toliko kompliciranja glede »resnice« in sodb o tem »kdo je bolj spiritualnen in kdo manj«, mnenj o tem kaj je boljše in kaj ne, kaj je prav in kaj ni? Kaj se spodobi in kaj ni primerno? Kateri sosed/prijatelj/znanec/filmski zvezdnik/oseba, bog-si-ga-vedi-katera že, je naredil-a to in ono. Toliko pluvanja/oziranja po drugih in mlatenja prazne slame.
Avtentičnost je edino zagotovilo naše individualne rasti.
Smo mar pozabili, da tukaj nismo zato, da bi bili popolni, da bi ugajali in podobno? Tukaj smo zato, da smo pristni! Da smo to kar smo in da si to dovolimo izraziti v svetu. Ni vedno preprosto, še zdaleč ne, je pa najboljša možna pot.
Dokazovanje drugim in ugajanje, nas vodijo stran od našega resničnega bistva. Povezovanje z virom, pa nas vedno pripelje nazaj k svoji svobodi.
Pri tem nimam v mislih nekaj mističnega in izven nas. Moje mnenje je, da je božanski vir v vsem izven in v nas. V nasmehu neznanca, v naravi, v cvetlici, v oceanu, v meni in v tebi, povsod je! Pa še povsem preprosto je. Vprašaš vir (vesolje) in dobiš odgovor. Potem pa vsakič ponavljaš to vajo in zgradiš odlično komunikacijo.
Kako torej vedeti, kdaj živiš in izražaš svojo resnico – svojo svobodo?
Telo ti to pokaže, pove in namigne, le slišati in opazovati ga je potrebno. Če je nekaj tvoja resnica, se v telesu pokaže kot lahkotnost in dober občutek, in če pa ni, je telo zategnjeno, obremenjeno in »se vede« odklonilno. Celotno telo sporoča tvojo resnico vsak dan, vsak trenutek, vsako sekundo.
Živeti svobodno, brez oznak in nalepk, pomeni živeti skladno s sabo … skladno s svojo naravo.
Slišati sebe in se poslušati. Kako? Umiriti se za hipec ali dva, iti na sprehod v gozd, objeti kakšno drevo, se bos sprehoditi po travi, zaplesati pod zvezdnatim nebom ali se prepustiti ptičjemu petju, morda kakšni glasbi … Lahko pa počnemo še mnogo drugih stvari, ki nas povežejo z našo izvorno esenco, z nami samimi in z nami vsemi … omejitev namreč ni, ko se gre za našo svobodo! 🙂
