Sladkorna bolezen – ukrotimo bolezen našega časa

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih presnovnih bolezni. Na svetu naj bi namreč bilo že več kot 240 milijonov sladkornih bolnikov, v Sloveniji pa se s to boleznijo spopada približno 130.000 ljudi. Ker pa se ta številka še nenehno povečuje, naj bi šlo za pravo epidemijo te bolezni.

Zakaj je torej sladkorna bolezen – bolezen našega časa?

Sladkorna bolezen je danes na četrtem mestu med vzroki umrljivosti v razvitem svetu. Ker se še povečuje prav zaradi nezdravega načina življenja (preveč hrane ter premalo gibanja), jo lahko imenujemo tudi bolezen našega časa. Sladkorno bolezen naj bi imelo približno 6,4 % odraslih ljudi, razlike v deležu sladkornih bolnikov po svetu pa so velike.

Kaj je sladkorna bolezen in kako jo ugotovijo?

Pri sladkorni bolezni je moteno prehajanje krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. Prehajanje glukoze do celic omogoča inzulin, ki pa ga je pri tej bolezni premalo ali pa se celice nanj ne odzivajo. Glukoza ali krvni sladkor je zaradi tega kronično povišan, celice, katerim ga primanjkuje, pa ne morejo normalno delovati.

Sladkorna bolezen je lahko pri ljudeh prisotna tudi več let, preden jo odkrijejo. Prav zato je prav pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni koristen pregled pri zdravniku z merjenjem krvnega sladkorja. V Sloveniji deluje preventivni program varstva odraslih, pri katerem so ženske med 40. in 70. letom ter moški med 35. in 65. letom vsakih 5 let vabljeni na preventivni pregled, na katerih odkrivajo znake kroničnih srčno-žilnih in drugih bolezni.

Kdor pa opazi značilne znake sladkorne bolezni, kot je huja žeja, prekomerno pitje tekočin, obilno odvajanje seča, nenadno nenamerno hujšanje ter meglen vid, naj nujno obišče zdravnika. Če gre za sladkorno bolezen, le-to odkrijejo s preprosto laboratorijsko preiskavo. Če je vrednost krvnega sladkorja na tešče 7 mmol/l ali več oz. kadarkoli čez dan 11,1 mmol/l ali več, se  sladkorno bolezen potrdi.

Tipi sladkorne bolezni

Sladkorne bolezni ločimo na dva tipa glede na način, zakaj inzulin ne opravlja svoje funkcije.

Sladkorna bolezen tipa 1

Pri sladkorni bolezni tipa 1 celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina. Bolniki so zato odvisni od zunanjega inzulina, zato  ta tip imenujejo tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih, zato jo imenujemo tudi juvenilni diabetes.

Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, saj zanjo zboli kar približno 90 % vseh sladkornih bolnikov. Za ta tip je značilna trajno povečana vrednost krvnega sladkorja, do katere pride, ker trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina ali pa inzulin deluje pomanjkljivo. Značilni sta dve okvari in sicer odpornost celic v telesnih tkivih na inzulin ter nepravilno delovanje beta celic v trebušni slinavki. Sladkorna bolezen tega tipa se razvija počasi, zanjo pa so značilni znaki: pogosto odvajanje vode, utrujenost in slabo počutje, pretirana žeja, zamegljen vid, okužbe kože in pogostejše težave z glivicami. Bolniki s tipom 2 imajo povečano tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, pogosto pa imajo tudi prekomerno telesno težo.

Nosečnostna sladkorna bolezen

Pri nekaterih nosečnicah s lahko pojavi tretji tip sladkorne bolezni, tako imenovana nosečnostna sladkorna bolezen. Zanjo je značilna prehodna oblika, saj po porodu izgine. Vendar pa pri ženskah, ki so jo imele obstaja večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju.

Kdo je med bolj ogroženimi?

Večjo možnost za razvoj sladkorne bolezni imajo ožji sorodniki oseb s sladkorno boleznijo, osebe s prekomerno težo ter osebe z večjim obsegom pasu, bolniki s povečanim krvnim tlakom ter bolniki po srčnem infaktu ter možganski kapi. Prav tako so bolj ogrožene ženske, ki so sladkorno bolezen imele v nosečnosti, ženske s sindromom policijstičnih jajčnikov ter starejši od 45 let.

Življenje s sladkorno boleznijo

Če odkrijejo sladkorno bolezen dovolj zgodaj pomaga že zmanjšanje prekomerne telesne teže, dietna prehrana in večja telesna aktivnost, s čimer se vrednost krvnega sladkor že izboljša. Vse to predstavlja temelj zdravljenja, kljub temu pa je pri nekaterih že takoj potrebno zdravljenje z zdravili. Pri napredovanju bolezni pa je potrebno vedno bolj intenzivno zdravljenje tudi z več vrstami tablet, kasneje pa je pri številnih potrebno uporabljati tudi inzulinske injekcije.

Preventiva pred sladkorno boleznijo

Ker ljudje, ki so bolj telesno aktivni, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo, je najboljša preventiva dovolj telesnega gibanja ter zdrava prehrana. Telesna vadba pa ne deluje preventivno le pred sladkorno boleznijo, temveč ugodno deluje tudi na presnovo, zmanjšuje telesno težo, znižuje krvni tlak ter zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.  Zatorej naj skrbimo za zdrav način življenja.

Svetovni dan sladkorne bolezni – 14. november

Svetovni dan sladkorne bolezni praznujemo 14. novembra. Na ta dan, 14. novembra 1891 je bil namreč rojen kanadski znanstvenik Frederick Grant Banting, ki je leta 1921 odkril inzulin. Za to odkritje je prejel tudi Nobelovo nagrado za medicino.

Razpoznavni znak svetovnega dneva sladkorne bolezni je svetovna akcija osvetljevanja objektov z modro barvo. V Sloveniji objekte osvetljujejo od leta 2007, v letu 2015 je bilo na tak način osvetljenih že več kot 35 objektov. Poleg tega pa ob tem dnevu potekajo številne druge aktivnosti.

Škofjeloški grad, modro osvetljen ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, vir: http://www.diabetes-zveza.si/