Izgorelost – zahrbtna bolezen
Beseda izgorelost nam danes ni tuja. Vsakodnevno jo uporabljamo in večkrat z njo poimenujemo (kronično) utrujenost in obdobje melanholije. Vsak stres še ne pomeni, da trpite za boleznijo, ki se imenuje izgorelost. Izgorelost še zdaleč ni tako enostavna in se ne pozdravi z dobrim spancem in nekajdnevnim oddihom. Ker je izgorelost kompleksen pojem za kompleksno bolezensko stanje in zanjo obstaja več definicij in več razlag poteka same bolezni, sem se odločila, da predelam tematiko s pomočjo dr. Volker Schmiedela in njegove knjige Izgorelost (Burnout).
Kaj je izgorelost?
Kot je v navadi, vsak avtor, ki se ukvarja z raziskovanjem nekega pojava, neke bolezni, ki se je ne da objektivno izmeriti in znanstveno dokazati njenega obstoja (izgorelost se ne bo pokazala na vaši krvni sliki), postavi svojo definicijo. Tako je tudi za izgorelost malo morje definicij, ki po večini zajemajo besede utrujenost in izčrpanost na fizični in psihični ravni. Od vseh definicij, ki sem jih prebrala, izgorelost najenostavneje definira psihologinja Eva Fabijan: »Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma.«
Kdo lahko zboli?
Na Inštitutu za razvoj človeških virov lahko najdemo podatek, da se z IZGOREVANJEM (definiran kot proces samoizčrpavanja, IZGORELOST pa kot posledica izčrpavanja in končni psihofizični zlom) sreča dobra četrtina ljudi, izgorelost jih doživi 8-10 odstotkov, pri čemer poudarjam, da spol ne igra nobene vloge. Morda velja tudi opozoriti, da ker je bolezen subjektivna, temelji na bolnikovem subjektivnem opisu in subjektivnem opažanju terapevta, dejanskega odstotka obolelih ne moremo beležiti. Prav tako lahko zbolijo vse osebe, ne glede na poklic, ki ga opravljajo. Včasih je namreč veljalo, da imajo zaposleni v ti. poklicih pomoči (medicinske sestre, socialni delavci,…) veliko večje možnosti, da izgorijo. Danes vemo, da temu ni (več) tako.
Kako bolezen poteka?
Dr. Volker Schmiedel (2011) piše, da izgorelost poteka na telesni, mentalni in čustveni ravni.
Po njegovih izkušnjah, na telesni ravni bolniki navajajo težave s srcem, s prebavili, glavobol, utrujenost, pomanjkanje spolne sle, napetost v mišicah in bolečine v hrbtu. Na mentalni ravni bolniki tarnajo o motnjah koncentracije, težavah pri odločanju, slabše prenašajo obremenitev, zmanjša se njihova motivacija in ustvarjalnost. Izgorevanje na čustveni ravni gre z roko v roki z nemirom, živčnostjo, pesimizmom, depresijo, občutkom notranje praznine, z zmanjšanim občutkom lastne vrednosti ter pomanjkanjem volje.
Doktor Schmiedel navaja, da izgorevanje poteka po tri stopenjskem modelu. (Opomba: različni raziskovalci imajo različne modele z različnim številom stopenj in njihovim poimenovanjem).
- Stopnja izgorevanja – faza aktivacije
V prvi fazi je povišana raven stresnih hormonov adrenalina, noradrenalina in kortizola. Značilni so potenje, tresenje, razbijanje srca, tiščanje na vodo, telesni nemir, grizenje nohtov, škripanje z zobmi, potreba po govorjenju, poplava besed in klepetavost. Pojasnimo, da ni nujno, da se vsi znaki pokažejo pri vseh ljudeh ter da vsako grizenje nohtov in stres v službi, še ne pomeni izgorevanja. Kot pravi dr. Schmiedel (2011): »…sama aktivacija še ni nevarna, če vam po naporih uspe dovolj pogosto vključiti dovolj dolge faze počitka, da tako znova napolnite baterije» (str 25).
- Stopnja izgorevanja – faza odpora
Raven stresnih hormonov iz prve faze je vedno povišana, kar lahko privede do povišanja krvnega sladkorja, povišanja krvnega tlaka, motenj v spolnosti, motenj spanja, vrtoglavice, odpora do dejavnosti in ljudi ter povečane agresivnosti. Zaradi konstantno povišanih stresnih hormonov srce bije hitreje, krvni tlak je pogosto povišan, v kri pritečejo večje količine sladkorja in maščob. Ljudje v tej fazi tudi tožijo o težavah s prebavo. Telo je na tej stopnji nagnjeno k potenju in ker je razmnoževanje v obdobju stalne pripravljenosti na boj drugotnega pomena, lahko pride tudi do motenj v spolnosti. In še najpomembnejši simptom te faze- za razliko od prve stopnje, kjer se še ne zavedamo izčrpanosti, smo na tej stopnji že utrujeni.
- Stopnja izgorevanja – faza izčrpanosti
V tej fazi se raven stresnih hormonov zniža, saj se delovanje žlez, ki so jih držale v stalni pripravljenosti izčrpa. Tako se okrepita telesni in duševni občutek nemoči in izčrpanosti. Bolniki so v tej fazi dovzetnejši za okužbe, saj imajo oslabljen imunski sistem, značilne so težave s srcem in črevesjem . Naraščajoča izčrpanost jih prižene do depresivnega obupa in tudi do samomorilnih misli. V tej fazi jim zmanjka tudi energije za agresijo, ki jo v drugi fazi lahko še občasno kažejo. Zapadejo v resignacijo (vdaja v usodo, op. MGP), ki jo lahko hitro zamenjamo za depresijo. Na tej točki so izgoreli.
Vzroki za izgorelost
Telesni vzroki
Dr. Schmiedel (2011) navaja, da je včasih telesna bolezen vzrok za izčrpanost in če odpravimo bolezen kot tako, bomo v veliki meri odpravili tudi izgorevanje. Ena takih je zagotovo anemija, slabokrvnost namreč izčrpava. Poenostavljeno povedano, če smo slabokrvni, se celotna preskrba telesa s hranili zatakne. Posledice so seveda izčrpanost, utrujenost, slabše prenašanje telesnih naporov, pomanjkljiva koncentracija… Enake težave nam lahko povzroča ščitnica. Simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice so izredno podobni izgorelosti, čeprav tudi povečano delovanje vodi v izgorelost. Organizem je pri povečanem delovanju ščitnice konstantno na najvišji predstavi in slej kot prej se baterija izprazni, če se lahko tako izrazim. Podrobneje o ščitnici si lahko preberete tukaj. Zaloge energije porabljajo tudi kronična vnetja. Pri vsakem vnetju deluje naš imunski sistem na največ obratov in če so vnetja kronična, si imunski sistem ne more spočiti in povrniti moči. Enako je z okužbami, ali celo z rakom, ki lahko da ne povzroča nobenih drugih težav bolniku, vse do zadnjega stadija. Upad naše energije seveda povzročajo tudi motnje spanca. Spanec je namreč najpomembnejše obdobje za regeneracijo.
Simptome izgorelosti lahko povzroči pomanjkanje hranil, vitaminov in mineralov v našem telesu. Predvsem pomanjkanje magnezija, ki se kaže kot telesna in psihična izčrpanost, razdražljivost, nemir, motnje spanja, pomanjkanje koncentracije, z občutki strahu, depresivnim razpoloženjem, tresenjem mišic in mišično oslabelostjo, mišičnimi krči, zaprtjem, motnjami srčnega ritma, krhkimi lasmi in nohti, z izpadanjem las in osteoporozo. Zaradi pomanjkanja kalija lahko doživljate mišično oslabelost in brezvoljnost. Cink in vitamin B6 sta pomembna za duševnost in spanec. Tako cink kot vitamin B6 potrebujemo, da se v živčevju tvori serotonin, ki je ti. hormon sreče. Koencim Q10, ki ga najbolj poznamo iz reklamnih oglasov za lepo kožo, čvrste lase in nohte, a v resnici ga naše telo potrebuje za tvorjenje energije. Njegovo pomanjkanje osiromaši celotno energijsko oskrbljenost celične presnove in privede do simptomov izgorevanja.
Duševni vzroki
Izgorevanje navadno povezujemo z deloholiki in ljudmi, ki v službi preživijo 10 do 12 ur dnevno in nato delo prinesejo še domov. Pa ni vedno tako. V izgorevanje vodi tudi pomanjkanje priznanja, prenizke zadolžitve, razočaranje, nakopičena agresija, perfekcionizem, igre moči, resignacija… in drugi psihosocialni dejavniki.
Psihosocialne dejavnike delimo na notranje in zunanje. Zunanji so tisti, na katere skorajda nimamo vpliva. Notranji dejavnik smo mi sami.
Primeri zunanjih psihosocialnih dejavnikov: velika delovna obremenitev, dolgočasna rutinska dela, prenizka zadolžitev, nobene možnosti za napredovanje ali razvoj, pretiran nadzor, nezadostno vodenje, nezadostna podpora sodelavcev, slaba klima v podjetju, mobing, malo socialnih stikov, bolezen, pomanjkanje možnosti za sprostitev…
Primeri notranjih psihosocialnih dejavnikov: dvojna in trojna obremenitev (služba, dom, materinstvo, šola…), perfekcionizem, togi ljudje, ki se ne znajo in zmorejo prilagoditi, socialni ljudje, ki ne znajo reči “ne”, ljudje z visokimi zahtevami, idealisti, dogmatiki, ljudje, ki hočejo vso delo opraviti sami, ljudje, ki svoje potrebe zanemarjajo, ljudje ki se istovetijo z delom, ljudje, ki potrebujejo veliko priznanja, ljudje, ki se ne morejo izklopiti in sprostiti…
Kaj storiti?
Na prvi stopnji izgorevanja boste svoje težave najverjetneje lahko obvladali še sami. Če uvidite, kaj vas je pripeljalo do te stopnje, lahko zavestno spremenite svoje vedenjske in miselne vzorce, omejite škodljive razvade (pretirano uživanje kofeina, alkohol, cigareti), se zdravo prehranjujete, se ukvarjate s športom in poskrbite za sprostitev in s tem za regeneracijo.
Na drugi stopnji vam bodo mogli pomagati drugi, bodisi svojci, prijatelji, osebni zdravnik ali terapevti. Upoštevajte vse ukrepe iz prve faze in sprejmite pomoč od zunaj. Odpravite se k zdravniku in zahtevajte podrobno krvno sliko in podroben fizični pregled.
Na zadnji stopnji se brez profesionalne pomoči terapevta težav ne boste rešili. Kljub upoštevanju ukrepov iz prve in druge stopnje, potrebujete strokovno pomoč ( zdravnike, psihologe…) da vam pokažejo izhod iz krize.
Schmiedeljev test za ugotavljanje izgorelosti
V kolikor ste se v opisanem našli, vam predlagam, da rešite Schmiedeljev test za ugotavljanje izgorelosti in ugotovite, ali bodo v vašem življenju potrebne korenite spremembe.
Test je sestavljen iz treh sklopov po dvajset vprašanj. Odgovorite na vse.
Najlažje je, da vzamete list in pisalo ter si zapisujte točke, saj jih je na koncu potrebno sešteti. Točke zapisujte za svak sklop vprašanj posebej. Na vsako trditev odgovarjate z odgovori: SPLOH NE, NIKOLI (0 točk); NEKOLIKO, VČASIH (1 točka); ZELO, POGOSTO (2 točki)
Prvi sklop
Hitro se počutim izčrpanega
Utrujen sem tudi čez dan
Hitro se razdražim
Nisem notranje miren
Pogosto sem boječ
Hitro se začnem potiti
Imam bolečine v hrbtu
Imam motnje spanja
Imam motnje koncentracije / spomina
Hitro se prehladim
Imam glavobole / migrene
Imam visko krvni tlak
Imam težave z razbijanjem srca/motnje srčnega ritma
Čutim bolečine/zbadanje pri srcu
Imam mrzle roke in noge
Moja želja po spolnosti je majhna
Apetit se mi je zmanjšal
Počutim se napetega
Imam bolečine v želodcu
Imam drisko
Drugi sklop
Pogosto tuhtam, tudi ponoči
Pogosto mislim na negativne stvari
Rad sem priljubljen pri drugih
Rad bi vsem ustregel
Ni mi več do srečanj s prijatelji
Zanemarjam svoje hobije/šport
Tako sem razočaran
Le stežka se lahko izklopim
Počutim se notranje praznega
Vse je izgubilo smisel
Dvomim o sebi
Vsega imam preprosto dovolj
Priznanje drugih mi je pomembno
Nič mi ni več v veselje
Nimam več nobenih novih idej
Nič se mi več ne da
Postal sem ravnodušen
Sem depresiven
Nimam več veselja do življenja
Pomislil sem tudi že na samomor
Tretji sklop
Delam pod časovnim pritiskom
Veliko in trdo delam
Jem v naglici
Nimam nobenih dejavnosti za protiutež delu
Nimam časa za hobije/šport
V povprečju spijem več kot eno alkoholno pijačo na dan
Kadim vsak dan
Popijem več kot eno skodelico kave na dan
Po napornem dnevu se ne sprostim
Imam malo časa za partnerja/prijatelje/svojce
Delo hočem opraviti kar najbolje
Hitro se zapletem v manj pomembne stvari
Dobim malo pohvale
Moji sodelavci me ne podpirajo
Moje stranke/klienti/bolniki/svojci so nehvaležni
Imam malo možnosti za napredovanje in razvoj
Urejanje birokracije mi bo požrlo živce
Stres doživljam tudi v družini
Skoraj nimam možnosti za sprejemanje odločitev
Med spanjem se več ne spočijem
Rezultati: seštejte točke najprej znotraj vsakega posameznega sklopa in nato vsoto vseh točk. (Na sklop lahko dosežete največ 40 točk in skupno največ 120 točk).
Posamezni sklopi
Do 10 točk v posameznem sklopu: rahle zdravstvene težave
11 do 20 točk v posameznem sklopu: zmerne zdravstvene težave
21 do 30 točk v posameznem sklopu: znatne zdravstvene težave
31 do 40 točk v posameznem sklopu: največje zdravstvene težave
Skupni seštevek
Do 30 točk v skupnem seštevku: rahlo izgorevanje
31 do 60 točk v skupnem seštevku: zmerno izgorevanje
61 do 90 točk v skupnem seštevku: znatno izgorevanje
91 do 120 točk v skupnem seštevku: hudo izgorevanje
Viri:
Schmiedel, V. (2011). Izgorelost /Burnout Ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo. Maribor: Mettis Bukvarna, d.o.o.
http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/izgorelost-ko-se-telo-upre-zlorabljanju-samega-sebe/
https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/izgorelost/kratko-o-izgorelosti
