Slabi spomini

Zakaj se nam kot bumerang vračajo slabi spomini iz preteklosti?

Pisatelj in kritik Cyril Connolly navaja:

   »Naš spomin je serija kartotečnih kartic, ki jih prebira in jih neurejeno vrača na mesto avtoriteta, nad katero nimamo nadzora.«

Vsi imamo spomine na preteklost: na otroštvo, šolska leta, najstništvo, prvo službo, itd. In naše spomine lahko sprožijo različni dražljaji, kot so npr. določena skladba, vonj, okus, predmet, … in življenje, krivično kot največkrat je, nam servira na pladnju slabe in žalostne spomine. Take, ki se jih nočemo spominjati, zato smo jih potlačili nekam globoko v sebi! Lahko jih skrijemo a pred njimi ne moremo ubežati. Hmm, ali ne bi bilo fantastično če bi obstajala naprava (kot v filmu ‘Men in Black’), ki bi z enim klikom izbrisala vse slabo v našem življenju? Slabih spominov ne bi več bilo, spominjali bi se samo srečnih trenutkov, tisto lepo zaradi katerega je vredno živeti! Torej, če se znanstveniki tako radi ukvarjajo s kloniranjem ovc, zakaj ne bi izumili še tako napravico ;)? A tukaj potrka filozofija…zakaj bi brisali slabe spomine ki so del nas, ki so nas mogoče ali skoraj verjetno pripeljali do (boljšega) življenja? Zakaj bi brisali nekaj kar je del nas, nekaj kar se je zgodilo? Ali ni tudi slabo za nekaj dobro?
Slabe izkušnje nas pripravijo na boljše življenje, so dobra šola kjer se dejansko nekaj naučimo! In, če bi dobili priložnost da nam strokovno odstranijo vse slabe spomine, ali bi nas življenje ponovno napotilo na isto pot, bi se znova znašli v preteklosti pred katero želimo zbežati?

Priznam, ni hujšega ko slišim pesem zaradi katere se spomnim na njega! Takrat bi zabrisala radio ali cd tja gor na luno! Vse slabo se vrti v glavi kot kakšen ringišpil, ki samo čaka da se poruši. V tistem trenutku me objame toliko nesreče, da se počutim ko da se mi je zgodila največja krivica tega sveta! Takrat me vse začne spominjati na njega…tisti na pol mrtev kaktus na okenski polici, tisti kičasti roza lak za nohte ki ga je oboževal, moj parfum na katerega je bil nor ter me ovohaval kot kakšen psiček, VSE…vse se vrača kot bumerang, ki ti prileti v glavo in te spravi v nezavest za par minut, kjer doživljaš tisto kar bi moralo biti pozabljeno!

Ali ne bi bilo zabavno, če bi lahko slabe spomine pozabljali tako hitro kot izreke pri matematiki, a so kot predraga tašča, ki se pojavi nepričakovano in povsem nepotrebno ;)?!

Ko potrka preteklost na tvoja vrata, ji odpri, se ji zazri v oči, nasmehni ter zaloputni z vrati pred nos tej pošasti! Ker smisel življenja je, da ga živimo, a ne da si ga uničujemo!