Spremembe – življenjska stalnica

Spremembe so stalnica v življenju in so neizogibne. Pravzaprav so spremembe tudi nujno potrebne, saj bi brez njih stagnirali na mestu. Pogosto se z njimi srečujemo v dobri veri, da bi dobili nekaj novega, svežega in boljšega. V različnih obdobjih, ko so spremembe bolj zaželene kot v drugih, nekatere izmed njih bolj samoumevne in preproste kot druge, obstajajo tudi takšne, s katerimi se težje soočimo in od nas terjajo več odločnosti. Včasih spremembe pridejo kar same, naravno in spontano, brez da bi se jih pretirano zavedali, dokler že niso del nas in našega življenja. Še večkrat pa s seboj prinesejo tudi strah, ki nas prisili, da se z njim soočimo in se povežemo s svojimi notranjimi vzgibi, ki niso zgolj tiha želja, ampak človekova močna volja po spremembah.

Zakaj strah pred spremembami?

Začetki, določene prelomnice in konci različnih življenjskih obdobij, s seboj ne prinašajo samo prevetritve in sprememb, temveč pogosto tudi strah pred neznanim.

Strah je zgolj eden izmed načinov, da nas ego drži vkopane na mestu. Vendar pa je ta iluzija strahu na ravni ega močno usidrana v človeško naravo. Začetki, določene prelomnice in konci različnih življenjskih obdobij, s seboj ne prinašajo samo prevetritve in sprememb, temveč pogosto tudi strah pred neznanim. Ta strah je prisoten ravno zaradi razloga, ker ne vemo, kaj točno bodo spremembe prinesle. V bojazni, ker nimamo tako širokega vpogleda v prihodnost, da bi videli ali bodo spremembe ugodno vplivale na nas ali ne, se raje zaščitimo pred njimi ali pa jih navsezadnje sploh ne naredimo.

Velikokrat, ko se odločimo za spremembe, se po drugi strani tudi soočimo z odporom pri tem. Po eni strani želja po spremembi in napredku, na drugi strani pa iskanje razlogov proti temu. Za spremembe, katere se končno odločimo tudi izpeljati, pa vselej ni odločilno zgolj to, da se odločimo, temveč tudi to, da stvari dejansko izpeljemo do konca. Včasih nam to preprečujejo različni vzroki, ki nas ovirajo, da kljub svoji dobri nameri, niti ne poskusimo narediti želenih sprememb ali pa se nam zaustavi, ko bi že lahko uživali v njih.

Kateri so najočitnejši motilci sprememb?

Skok iz gnezdeca udobja pomeni veliko mero poguma in popolnoma razpeta krila.

Skok iz gnezdeca udobja zahteva veliko mero poguma in popolnoma razpeta krila. Sama sem se dostikrat kljub močni želji po spremembah, za katere sem vedela, da bi mi prišle še kako prav, soočila z nekakšnim odporom. Ko sem v želji, da najdem resnične vzroke pred spremembami nekoliko raziskala ozadje le – teh, mi je postalo jasno, da se največkrat pojavijo naslednji motilci sprememb:

• SABOTAŽA
  Za ljudi, ki se odločijo za spremembe in jim zadeve tudi dejansko uspe izpeljati zelo dobro, pride včasih do popolnega preobrata in se vse sesuje kot hišica iz kart. Pri tem pa ni zunanjih krivcev in drugih odgovornih, temveč je način sabotaže prišel od znotraj, saj tako imenovani samo – saboterji vedno najdejo način, da tako rekoč izničijo svojo delo.
• PERFEKCIONIZEM
  Dokler ni idealnih pogojev, popolne situacije, pravih ljudi in pravega terena, se spremembe ne bodo zgodile, saj se perfekcionisti na tak način bojujejo s spremembami. Seveda popolnih pogojev, ki so različni za vsakega posameznika nikoli ni, prav tako pa je v takšnem primeru zagotovljen tudi obstanek na istem mestu.
• ODLAŠANJE
  Veliki večini zelo znan razlog, ki se ga, ker se ga v »boju« s spremembami pogosto oklepamo, je odlašanje. Ko je potrebno nekaj spremeniti, se kar naenkrat najde tisoč in ena druga stvar, ki je bolj pomembna in takrat pride še kako prav izgovor, da je jutri nov dan. Dejstvo pa je, da z jutrišnjim dnem ne bo nič lažje narediti spremembe, katero smo se namenili narediti danes.
• NEODLOČNOST
  Strah pred spremembami priteguje tudi neodločnost, saj je pogosto lažje govoriti kot pa dejansko narediti spremembo. Bi ali ne bi? Je bolje pričeti s tem ali naj začnem s čim drugim? Bi to sploh bilo zame ali ne? Neodločnost preprečuje, da bi se dejansko soočili s spremembo in jo uvedli v življenje, saj se neodločni ljudje vseskozi vrtijo okrog pereče spremembe in jo analizirajo v nedogled. Prav odločnost, da se končno odločimo in stopimo korak naprej in naredimo akcijo, pa je tista, ki šteje največ.

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. (Mahatma Gandhi)

Spremembe bi bile dosti lažje, če bi se zgolj zgodile. Tiho in neboleče. Včasih pa temu ni tako, saj zaradi sprememb, ki jih izkušamo, tudi rastemo. Da bi vselej počeli enako in pričakovali osupljive rezultate, je zgolj iluzorno mišljenje, saj je ob želji po spremembi potreben vsaj minimalni vložek. Prav tako ne bomo nikoli dočakali, da se bodo vsi ljudje okrog nas spremenili, zato, da bomo mi srečnejši in boljši, saj se vse začne in konča v nas. S tem, ko se soočimo z razlogi, ki tičijo za tem, zakaj se tako branimo sprememb, pa že naredimo prvi korak k temu, da sami postanemo svetla sprememba, ki si jo želimo videti v svetu.