Dalje o novostih – fakulteta za varnostne vede

Dragi bralci! Nazadnje sem vam obljubil razodevanje v svoji smeri – naj ga torej nadaljujem …

Ko me je torej usoda lastnih dejanj v kombinaciji z okoljem in tistim višjim pripeljala na Fakulteto za varnostne vede, se je začelo nadaljnjo srečavanje z novostmi; tako kot je bilo okolje omenjene fakultete novost zame, sem bil jaz novost za to okolje – kot seveda na stotine ostalih – a sam sem prihajal iz malo bolj drugačnega okolja kot večina preostalih sošolcev in sošolk. Bil sem namreč iz malo bolj “preskrbljenih krogov”, za fakulteto pa je veljalo, tudi po spoznanjih profesorjev samih, da je struktura slušateljev predvsem populacija delavskega razreda. Ampak nič za to. Pravijo, da je potrebno združevati tuje s tujim, manjkajoče z prisotnim ter obratno – in tako naj bi nastala tista najoptimalnejša zmes. Popolnost skozi združevanje nasprotji, plemenitost skozi razumevanje drugačnosti; jaz njih in oni mene.
Prvo uro predavanj nas je nagovoril sam dekan, dr. Gorazd Meško, kriminolog par exellence (mnenja so različna, kakopak …). Skušal nas je navdihniti s svojo osebno zgodbo, ko nam je pripovedoval, kako je po končani akademiji v Tacnu užival v lovu na kriminalce, hkrati pa se izredno izobraževal na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Najbolj zanimiva je bila njegova pripoved o magistrskem študiju, ko ga je njegov predstojnik poklical k sebi in mu dejal: “Uživaš v lovu na kriminalce – zdaj boš pa okusil še drugo plat; pošiljam te na magistrsko študijo v zapor, da raziščeš pedagoške vidike zapornikov.” (citirano ni bilo povedano dobesedno tako, vendar saj razumete poanto …). Na kratko povedano – šlo je za učenega človeka, ki je okusil več plati svoje realnosti. Izredno je končal tudi doktorski študij, če se ne motim. Med drugim je izpostavil tudi, kako pomembno je fizično razgibavanje med samim študijem, saj se človek hitro zasedi – in zaredi. In najpomembnejši nasvet od vseh: ko enkrat začneš, ne odnehaj in ne zadovolji se s povprečjem! Odličen nasvet, ki je lahko vsakemu koristen. Jaz vam lahko potrdim, da deluje tudi v praksi. Sem ga izkusil na lastni koži (upoštevajoč in neupoštevajoč le-tega …)!
Nauk dekanovega nagovora je bil tako večplasten: bodi domišljav, okusil boš tisto kar želiš in spoznal tisto, kar potrebuješ; študiraj! Če lahko jaz ob delu, lahko tudi ti brez; ter: nikoli ne odnehaj! Vse plasti nauka – posrečene ali ne – vodijo v uporaben rezultat, v kolikor si ga pripravljen izkoristiti.

Veliko novosti torej, predvsem življenskih. Priti v okolje, ki ni tvoje lastno, celo tuje, morda nekoliko sovražno, ima svoje prednosti. Največja je spoznanje, da smo na koncu vsi ljudje – vsi drugačni, vsak s svojo zgodbo – vsi po svoje posebni.

To je moj pogled!