Sindrom karpalnega kanala je zelo neprijeten
Sindrom zapestnega prehoda ali sindrom karpalnega kanala je utesnitev živca v zapestju, ki največkrat nastopi zaradi dolgotrajnega ponavljanja enakih ali podobnih gibov zapestja. Že od nekdaj je zelo pogost v določenih poklicih: tesarji, mizarji, šivilje, pletilje, maserke, manikerke, strojepiske, frizerke,… V današnjem času je povezan predvsem s poklici, ki zahtevajo veliko dela z računalnikom, oziroma uporabe računalniške miške. Vzrok za tovrstne težave pa je pogosto tudi šport.
Eden od vzrokov za sindrom karpalnega kanala je računalnik.
Zaradi ponavljajočih se gibov se pojavijo težave s prsti na roki, zaradi česar pride do izgube občutljivosti in oslabitve mišice palca. Najprej se pojavi mravljinčenje prstov, ki se sčasoma lahko prenese v celo dlan. Pojavijo se lahko tudi bolečina, oteklina in utrujenost prstov ali cele dlani. Vse to lahko vodi v oslabelost stiska pesti, ljudem začnejo padati predmeti iz rok.
Sindrom karpalnega kanala je posledica pritiska na medialni živec, kateri poteka skozi ozek zapestni prehod skupaj s kitami. Utesnitev živca povzroča značilne bolečine in mravljinčenje v prstih, ki jih ta živec oživčuje: palcu, kazalcu, sredincu in tisti polovici prstanca, ki meji na sredinec. Bolečine in mravljinčenje se zaradi položaja, v katerem je roka, največkrat pojavljajo ponoči ali proti jutru. Takrat je zapestje ponavadi upognjeno. Otresanje rok izboljša neprijeten občutek mravljinčenja. Podnevi se težave pogosto pojavljajo pri težjem delu.
Verjetnost, da pride do obolenja, lahko zmanjšamo s pogostimi odmori med delom, pravilno držo ter z razgibavanjem dlani in zapestij. Kadar počivamo mora biti roka v nevtralnem položaju. Včasih pomaga, če v rokah držimo mehko žogico.
Poleg preobremenitve tetiv karpalnega kanala pri določenih fizičnih aktivnostih, ki so vzrok za nastanek težav, je vzrokov za nastanek sindroma karpalnega kanala še veliko. Izključiti je treba sistemska obolenja (tumorji, travme, otekanje v nosečnosti ali menopavzi), pri katerih se prav tako lahko pojavi sindrom karpalnega kanala. Pojavi se lahko tudi po zlomu, kjer kostna brazgotina prične pritiskati na živec. Podobne simptome lahko povzročijo tudi degenerativni procesi v vratni hrbtenici. Zaradi teh različnih dejavnikov je včasih težko odkriti, kaj povzroča sindrom karpalnega kanala.
Simptomi sčasoma postajajo vse bolj neprijetni. Občutljivost na notranji strani dlani in občasno skelenje in otrplost palca, kazalca, sredinca in pol prstanca, so še najbolj znosni. Tudi z zbadanjem, bolečino in mravljinčenjem v dlaneh se človek nekako sprijazni. Težje se je spopadati z izgubo občutka za dotik in s tem spretnosti in nerodnostjo pri gibanju, predvsem pa z izgubo moči v roki in s padanjem stvari iz rok. Pri hudih primerih, ko je pritisk na živec zelo velik, lahko pride do oslabelosti palčnih mišic in kontrole prijemanja. Simptomi so bolj izraziti, če je zapestje upognjeno.
Opornice lahko olajšajo bolečine.
Bolniki se premalo zavedajo, da je vsako mravljinčenje in ponavljajoče bolečine v roki potrebno zdraviti. Včasih ne poiščejo zdravniške pomoči pravočasno, čeprav je smiselno čim prej obiskati zdravnika. V začetku pomaga že razbremenitev rok in uporaba opornic. Posebne opornice, ki držijo zapestje v iztegnjenem položaju namreč lahko olajšajo bolečine. Opornico za ublažitev težav in boljše spanje, nosimo ponoči. Pomaga pa lahko tudi terapija pri fizioterapevtu. Dolgotrajen sindrom karpalnega kanala lahko vodi v trajno poškodbo živca, stalno omrtvičenost in propadanje nekaterih mišic v dlani. Na palčevi strani se izgublja mišična masa, roka pa vse bolj izgublja na moči in uporabnosti. Tudi kakovost življenja bolnikov s sindromom zapestnega prehoda je bistveno slabša. Ponoči se večkrat zbujajo, so stalno neprespani, razdražljivi in čutijo bolečine.
Kadar so težave hujše, se pacient skupaj s kirurgom odloča o operativnem posegu. Operacija v lokalni anesteziji traja približno petnajst minut, okrevanje pa v večini primerov štiri do šest tednov. Hospitalizacija ni potrebna, brazgotina pa bo dolga le dva centimetra. Če je živec zelo poškodovan, lahko rehabilitacija traja do enega leta. Dlje kot trajajo težave,daljše in slabše je okrevanje po operaciji. Okrevanje je odvisno tudi od starosti. Pri starejših bolnikih je obnova živca slabša, zato okrevanje traja nekoliko dlje.
Opornice preprečijo upogib v zapestju.
Le nekaj sklepov v telesu je tako pomembnih za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so sklepi v rokah in zapestje. Sami lahko veliko storite, da bi zmanjšali možnost sindroma karpalnega kanala. Izogibajte se položajem, v katerih pride do direktnega naslona zapestja na trdo podlago (delo z računalnikom). Izogibajte se ponavljajočim gibom in med delom počivajte. Prekinite dejavnost takoj, ko nastopi bolečina in spremenite položaj roke. Nujno potrebno je ravnovesje med aktivnostjo in počitkom. Jemljite B kompleks, ki pomaga pri regeneraciji živčevja in Omega 3 maščobne kisline, ki zavirajo vnetja. Izogibajte se položajev, ki povečajo pritisk na medialni živec. Če ponoči ne morete nadzorovati položaja, je priporočljiva nošnja nočnih opornic, ki preprečijo upogib v zapestju.
