Stres – tihi ubijalec in kako ga izpihniti iz telesa
Danes bo moje pisanje bolj teoretsko (no, pa tudi praktično, če se prebijete do konca), da zares začnemo razumeti, s čim v nejevolji živimo vsak dan – pogovorimo se o tej neprijetni zadevici, ki ji pravimo ‘stres’. Ali pravzaprav sploh zares vemo, kaj to je, ali smo avtomatično prestrašeni zaradi negativne konotacije, ki jo nosi ta beseda?
Stres je normalen del nas. Energijsko nas polni, pomaga nam, ko moramo v trenutku odreagirati in podpira nas, da smo kos določenim situacijam, ki nastanejo v našem življenju. Vendar pa, ko nas popolnoma preplavi oziroma nadvlada in ne ukrepamo pravočasno, takrat stres lahko postane kronično stanje, ki je škodljivo za naše zdravje – in to žal zlahka privede do izgorelosti.
Tu je pomembno poudariti, da ni ves stres slab stres, za kakršnega ga po navadi okličemo. Iz biološkega vidika nam lahko stres pomaga pri večji produktivnosti in je odličen motivator, da dosežemo in naredimo še več. Ta stres je pravzaprav ključen za naš obstoj. Je naša naravna obramba pred nevarnostjo – v trenutku nuje sproži naš boj ali beg odziv, kar je naravni odziv telesa in igra pomembno vlogo že od začetka človeške evolucije. Predstavljajte si, da v gozdu mimo vas pride medved; kaj bi storili, če vam vaša raven stresa ne bi dala navodil, da morate hitro reagirati?
V trenutku, ko je pred nami izziv, je stres normalen odziv telesa, ki sproži hormone, ki nam pomagajo, da obstanemo in se soočimo s situacijo, ali pa hitro ‘zbežimo’ na varno. Ob tem naše telo proizvaja ogromne količine dveh hormonov: adrenalina in kortizola. Skozi ta proces se vklopi naš simpatični živčni sistem, utrip srca in krvni pritisk se povišata, začnemo se potiti, zenice se nam razširijo, mišice so v stanju pripravljenosti ter celo pljuča se nam razširijo, da dobimo več kisika. Vsi te faktorji skupaj povzročijo, da smo 100% čuječi in zato lahko hitreje odreagiramo na potencialne nevarne situacije, pred katere smo postavljeni.
Vendar pa je tu še druga plat tega. Naša imunski in prebavni sistem, ki sta tudi del naših normalnih funkcij telesa, se ob tem močno upočasnita, zato da telo lahko popolnoma posveti vsa sredstva naši pozornosti, dihanju in pretoku krvi.
Zdaj si pa predstavljajte, da ste v stalnem stanju stresa! To je pa tisto, zaradi česar se naša stresna hormona ne moreta vrniti v normalno stanje aktivnosti. In kot sedaj sigurno razumete, točno to na dolgi rok povzroči probleme in disfunkcije v našem imunskem, kardiovaskularnem, dihalnem, reproduktivnem in prebavnem sistemu, hkrati pa lahko tudi vodi v težave v duševnem zdravju. Če ta kronični stres vodi naše življenje, naše telo žal ne more delovati pravilno in dovolj učinkovito, saj so določene telesne funkcije preprosto ‘ugasnjene’.
Vemo, da je stresa več oblik, ki vplivajo na ljudi prav vseh starosti. Tako kot družba dandanes želi, da živimo naša življenja, zna biti zelo naporno in polno izzivov, saj od nas zahteva intenzivne psihične in fizične napore, da se lahko vzdržujemo pri ‘normalnem’ življenju. Kljub temu je stopnja intenzivnosti vpliva stresa različna za vsakega posameznika in je odvisna od mnogoštevilnih faktorjev, vse od naše percepcije določene situacije, do naše emocionalne trdoživosti. Vsak od nas se drugače odziva na podobne stresorje. Torej, nekaj kar je zelo stresno za nekoga, za spet nekoga drugega sploh ni stresno. Torej, količina stresa, ki jo čutimo v isti situaciji, lahko močno variira od posameznika do posameznika. Prav čisto vse potencialno lahko pri nekomu sproži močan stresen odziv.
Ali ste vedeli, da je en izmed velikih fizioloških stresorjev tudi naša drža? Pravzaprav gre to v obe smeri: lahko imamo slabo držo zaradi stresa, in pod še več stresa smo zaradi slabe drže. Ko smo pod stresom, avtomatično zakrčimo in skrčimo naše telo in s tem ‘prižgemo’ naš simpatični živčni sistem. S tem zaklenemo našo zmožnost za pravilno diafragmatsko dihanje in hkrati stisnemo našo psoas mišico, kar prepreči optimalno delovanje naših notranjih organov – ker je vse znotraj nas stisnjeno in posledično nagneteno. Zato je tako pomembna vsakodnevna lahka vadba in raztezanje – da preprečimo še dodaten stres na naše telo.
Vsi vemo, da ko smo res res zelo pod stresom, se to lahko kaže z več različnimi fizičnimi, emocionalnimi in celo vedenjskimi simptomi. Vendar pa včasih tega sploh ne prepoznamo, saj smo tako zelo navajeni, da se počutimo napete in vznemirjene, da lahko to celo postane del naše osebnosti. Tako zelo smo navajeni biti pod stresom, da tega sploh ne zaznamo, dokler ni že prepozno.
Ampak brez skrbi, če berete ta zapis, potem veste, da se nekaj dogaja v vašem telesu, kar ni ok.
Kot sem že omenila, živeti v stanju kroničnega stresa pomeni, da je vaš simpatični živčni sistem v večnem pogonu in produkcija hormonov adrenalin in kortizol je stalna. To stanje ‘ugasne’ ostale pomembne procese, ki bi se morali dogajati v vašem telesu in so aktivni, ko je prižgan naš parasimpatični živčni sistem. Oba omenjena živčna sistema skupaj delujeta v dobro našega telesa. Vendar! In to je zelo pomembno: samo en izmed njiju lahko deluje ob istem času in pomaga nevtralizirati delovanje drugega. Kar pomeni, da v stanju stresa lahko deluje samo simpatični živčni sistem, parasimpatični pa je ugasnjen – to dobesedno zmoti naravno ravnovesje v delovanju našega telesa.
Torej, naša naloga je, da zavestno (in redno!) izmenjujemo delovanje iz simpatičnega v parasimpatični živčni sistem in za to obstaja kar nekaj načinov. Prvi korak je, da opazimo in prepoznamo znake ter simptome stresa in si priznamo, ko smo res pod stresom. Velikokrat ljudje mislimo, da če globokih simptomov ne vidimo, potem to pomeni, da stres nima vpliva na nas. Vendar, takrat ko simptome res že vidimo in čutimo, to samo pomeni, da je bil stres z nami že zelo lep čas in se je preobrazil v kronični stres.
K sreči poznamo ogromno različnih načinov, kako lahko nadzorujemo stresorje, ki smo jim dnevno izpostavljeni. Učinkovit nadzor nad njimi lahko zmanjša in ublaži škodljive posledice stresa. Seveda, zato pa to berete, da se naučite nekaj trikov, kajne?
Še enkrat bom ponovila: ko smo pod kroničnim stresom, je prižgan naš simpatični živčni sistem in raven hormona kortizola je zelo visoka. Obstaja pa enostavna rešitev, kako znižati to raven: zvišati moramo raven hormona oksitocina (hormon užitka), ki dobesedno radira kortizol iz našega krvnega sistema.
Ko smo polni oksitocina, smo sproščeni in nismo v konstantnem stanju preživetvenega nagona. Oksitocin je naravni antidepresiv in ženskam pomaga uravnavati vse spolne hormone. Če je kortizol visok, se spolni hormoni ne proizvajajo, kar jemlje naš sijaj, naš libido in načenja naš imunski sistem. Torej, kako ženska aktivira proizvodnjo oksitocina? Najhitrejši način je z dotikom: pobožaj se, zmasiraj se, objemi se, zmasiraj svoje prsi in stimuliraj svoje bradavičke. Vidite fiziološko povezavo z dojenjem in proizvodnjo hormona užitka? Seveda je pri moških malo drugače, vendar nežnost do samega sebe naj bo vedno na prvem mestu, še posebej v boju proti dnevnemu stresu.
Omenila bi še eno stvar: telovadbo. Telovadba zna biti zelo dobra taktika za lajšanje stresa, ker nas napolni z endorfini, hormoni, ki nas postavijo v stanje evforije. Vadba, ne da le izpušča vso nabrano napetost, ki jo imamo v telesu, ampak je tudi tako imenovana meditacija v gibanju – pomaga nam odmisliti vsakodnevne negativne slučaje, medtem ko se osredotočamo samo na gibanje telesa. Vendar pozor, gospe in gospodične! Prosim, bodite pozorne kakšno vadbo izbirate in kdaj. Visoko intenzivne vadbe niso priporočene takrat, ko smo res zelo pod stresom. Ja, res je, da nam takrat taka vadba zelo paše, ker skozi njo izpuščamo vse ven iz sebe, vendar je visoka intenzivnost ogromen dodaten stres za naše telo – skozi visoko stimulacijo se proizvaja še več hormona kortizola. Rekli smo, da ko smo pod stresom, je naš kortizol že tako ali tako visok in ne želimo si še zvišati te ravni. Tako da je res dobro upoštevati v kakšnem stanju ste, preden se lotite take telovadbe. Če pa že ne morete brez nje, poskrbite, da boste po njej zares spočile in sprostile svoje telo z lahnim raztezanjem ali jogo in zavestnim višanjem oksitocina.
In še ena zanimivost: tudi s hrano lahko zmanjšamo raven stresa v telesu. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje lahko zelo dobro vpliva na to, kakšen je učinek stresa, ki ga doživljamo, na naše telo. Poleg tega tudi ohranja živ naš imunski sistem v času, ko smo pod stresom in slabe prehranjevalne navade le še dodajo stres telesu. Nekatera živila lahko povečajo raven našega serotonina (hormon dobrega počutja in veselja), spet druga znižujejo kortizol in adrenalin. To so na primer polnovredna žita, jabolka, jagode, borovnice, maline, banane, brokoli, zeleno-listnata zelenjava, korenje in fižol, pa tudi mandlji in ribe z visoko vsebnostjo maščobe. In da sedaj preidem na najbolj navdušujoč primer: kakav in temna čokolada ne vsebujeta le mineralov, pač pa tudi proizvajata serotonin v našem telesu, zato imate dovoljenje, da pojeste kolikor čokolade hočete, le pazite, da ni polna sladkorja (ki je še en tihi ubijalec).
Če vse povzamem, poskusite se dobesedno ujeti, ko začnete čutiti stres in ga nemudoma izpustite iz telesa. Ena izmed vaj, ki vam lahko pri tem pomaga je vaja Dih metulja. Prevzemite odgovornost za svoje življenje in se poslužujte čim več trikov, ki vam bodo pomagali, da redno višate oksitocin in nižate kortizol. Ne pozabite: ko zavestno vzdržujete normalno raven stresa v telesu, stres nima nadzora nad vašim življenjem, ampak imate vi nadzor nad stresom.
