Ko pijem, NE vozim in ko vozim, NE pijem!

Slovenci smo narod z bogato dediščino poveličevanja vinske trte in rujne kapljice. O tem pričajo številne (ljudske) pesmi, ki jih poznamo prav vsi in ki jih na raznih praznovanjih vsi v en glas prepevamo. »Kolkor kapljic, tolko let…«, »En hribček bom kupil«, »Na svetu lepše rožce ni«, »Mi Slovenci vinca ne prodamo«…  in še mnoge premnoge druge. Vino poveličujejo naši največji pesniki in pisatelji.  Vino je v naši krvi, bi lahko rekli, je izraz dobrodošlice in gostoljubja vsakega preprostega človeka na našem podeželju. Je način, s katerim rešujemo vse težave in je pobeg iz realnosti (žena, otroci in tečen šef v službi) v tiste preproste dni, ko še nismo imeli problemov… Slovenci si tako skorajda ne zmoremo predstavljati  praznovanja, zabave, obletnice… brez alkohola. Težko plešemo trezni, skoraj nemogoče se nam zdi ogovoriti nasprotni spol, če prej ne zvrnemo kakšnega za pogum.  »V vinu je resnica« radi pravimo in si izlivamo svoja najgloblja čustva, ko ga imamo malo pod kapo.

Če k naštetemu pridamo še dejstvo, da se pri nas do alkoholnih pijač dostopa brez kakšnega koli problema in z res minimalnimi zakonskimi omejitvami, ni niti najmanj čudno, da smo do  (javnega) pijančevanja zelo tolerantni.

Kaj pravi statistika?

Slovenija je že desetletja, po registrirani porabi alkohola, nad mednarodnim povprečjem EU in Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije, lahko preberemo na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Podatki NIJZ kažejo, da je v letu 2016 registrirana poraba alkohola na povprečnega Slovenca, starejšega od 15 let, znašala 87 litrov piva, 48,4 litra vina in 2,1 litra žgane pijače. Spodbudno pri prebiranju teh statističnih podatkov je le to, da se je delež alkohola na prebivalca zmanjšal v primerjavi z letom prej.

Alkohol in zdravje

Redno uživanje alkohola pomeni večje tveganje za razvoj resnih zdravstvenih težav posameznika. Zdravnica dr. Barbara Lovrenčič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ je opozorila, da alkohol »povzroča več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev, nekatera od teh so stoodstotno pripisljiva alkoholu /…/ pri drugih stanjih pa lahko alkohol predstavlja dodaten vzrok…«.

Zelo zgovoren je podatek, da »vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj 2 osebi, v bolnišnicah pa zabeležijo vsaj 10 primerov oseb zdravljenih zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola. /…/ Še posebej so skrb zbujajoči podatki, ki kažejo,  da se težje zdravstvene posledice zaradi alkohola pojavljajo tudi že pri mladoletnikih in mladih, ki jim alkohol že zaradi samih učinkov na možgane močno odsvetujemo.«

Škodljiva raba alkohola v Sloveniji tako predstavlja ne samo problema za posameznika in njegovo družino, ampak tudi resen javno-zdravstveni problem.

Vožnja pod vplivom alkohola

Ko zvrnete enega ali dva kozarčka preveč in si s tem pridelate ravno dovolj poguma, da precenite svoje sposobnosti, zraven pa naivno verjamete, da sploh niste spili toliko, da bi lahko vplivalo na vaše reflekse, ste največja možna nevarnost zase in za okolico!

»Že manjše količine alkohola v krvi lahko zmanjšajo sposobnost za vožnjo, ki se kaže kot npr. motena koordinacija, zmotna ocena dejanske varnostne razdalje in hitrosti vozil, slabša koncentracija in presoja (precenjevanje svojih sposobnosti, slabša samokritičnost), daljši odzivni čas, zoženo vidno polje.« Lovrenčič (NIJZ).

Zelo zgovorna je statistika prometnih nesreč povzročenih s strani alkoholiziranega voznika.

V letu 2017 se je pripetilo 1.528 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. V lanskem letu je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 32 udeležencev.  V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, se je 140 udeležencev hudo telesno poškodovalo. Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti (354 prometnih nesreč). Prav tako so povzročitelji iz omenjene starostne skupine povzročili največ prometnih nesreč, v katerih soudeleženci umrli – skupaj 11 umrlih in 27 hudo telesno poškodovanih. Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti, ki so povzročili smrt 6 udeležencev ter starostni skupini med 18. in 24. letom starosti in 45. in 54. letom starosti s 5 umrlimi.

Do 30. septembra letos so zabeležili skoraj 1100 prometnih nesreč, za katere so odgovorni povzročitelji pod vplivom alkohola, 14 ljudi je zaradi pijanih šoferjev letos že umrlo!

Meni se to ne more zgoditi

JA! Tudi tebi se lahko zgodi! Če piješ alkohol in sedeš za volan, se igraš s svojim življenjem in življenjem vseh udeležencev v prometu v tistem trenutku! Se sploh zavedaš, koliko življenj lahko uničiš na tej alkoholni vožnji?!?

Kdo vas bo peljal domov?

Bliža se Martinovo, bliža se veseli december. V vseh slovenskih mestih bo veliko možnosti za brezskrben  večer s prijatelji. Predenj se odpravite na rajanje, si zavrtite ta posnetek:

Nato se odločite, kako bo zjutraj, ko bo ostal le še vonj po postanem vinu in bodo glave postajale težke.  Ali želite, da ima vaša mama, vaš oče, vaša sestra, vaš brat, vaš partner/partnerka, vaši otroci, vaši prijatelji,…  zjutraj še vedno sina, hčerko, brata sestro, partnerja/partnerko, starša, prijatelja…? Vprašajte se tudi, če boste lahko do konca življenja živeli z zavedanjem, da ste nekomu, pod vplivom alkohola, vzeli največ, kar je imel?

Preventiva

Najbrž se poznate in veste, kako delujete, ko ste pod vplivom opojnih substanc. Zato je preventiva ključna. Bodite odgovorni žurerji in načrtujte varno pot domov, še predenj ste kam sploh šli!

• Določite šoferja, naj se en iz družbe »žrtvuje« za ekipo in naj ne pije, da vas bo varno pripeljal domov.
• Spravite že doma, nekaj 10 evrov skupaj z vizitko taksista v notranji žep jakne in tega denarja ne zapravite za alkohol. Ko bo čas za odhod, pokličite taksi.
• Prosite mamo, da vas pride iskat. Skuštrana mati v pižami, s svojim ženskim avtomobilom, točno pred vhodom v najbolj noro zabavo v mestu, je najmanj, kar vas lahko doleti (tudi mene je in neizmerno sem ji hvaležna, da me je vsa nora leta hodila iskat).
• Počakajte prvi jutranji avtobus/vlak.
• Če živite v mestu, kjer ponoči ni javnega prevoza in ni taksijev, si poiščite prenočišče pri prijatelju, ki živi v neposredni bližini dogajanja.
• Nikakor ne sedite v avtomobil osebe, ki je veselo rajala vso noč!!!!

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč

V duhu prebranega, naj vas opomnim in spomnim, da vsako tretjo nedeljo v mesecu novembru obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Letos že dvajsetič.  Svetovni dan spomina na žrtev prometnih nesreč je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci. Letošnji slogan se glasi Če bi ceste spregovorile. Prispevajmo svoj delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. V Sloveniji je koordinator in nosilec aktivnosti Zavod Varna pot. Skupaj z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi institucijami in drugimi deležniki, organizirajo različne aktivnosti med 12. in 18. novembrom po različnih krajih Slovenije. Vabljeni.

Namesto zaključka

Želim vam, da se v prihajajočih dneh družite s prijatelji, pozdravite mlado vino, se poslovite od starega leta in polni optimizma in pozitivnega odnosa do življenja, vstopite v novega. Prihajajo dnevi, ki se jih veselimo ravno zaradi tega, ker za trenutek pozabimo vsakodnevne skrbi in se v dobri družbi sprostimo. Če bo po grlu stekel kakšen deci preveč, pa le pokažite svojo odgovornost in poskrbite, da boste prišli varno domov vi in vsi, ki jih na poti do doma srečate. Le tako se boste lahko še kdaj veselili s prijatelji in ustvarjali nepozabne spomine.

Viri:

• http://www.nijz.si/sl/search/node/Alkohol
• https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2018/02/Analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa-v-letu-2017-koncna.pdf
• https://varna-pot.si/aktivnosti-2018/