Ko ego reče NE in ko srce reče JA

Vsakdo se kdaj vpraša, katera rešitev je prava. Katero potezo bi izpeljal, da bila zanj v redu. Kaj bo naredil prav in kaj bo naredil narobe. Vedeti moramo, da ko delamo na sebi in ko se odločimo za spremembe, takrat je srce vedno na naši strani. Bolj kot delamo na sebi, lažje prepoznamo glas našega srca in glas našega ega. Ko srce govori ja, se navadno hitro pojavi glas ega, ki reče ne. Ta glas je navadno glasnejši, saj hoče vedno nadvladati. Ko se osredotočimo na to, kaj je dobro za nas, takrat slišimo glas srca. Ta glas je res bolj tihi, ampak nam na nek način sporoča, da je tisti ja, pravi za nas. Kasneje sicer ugibamo ali je bila naša odločitev prava ali napačna, vendar čez nekaj dni dobimo jasen odgovor v obliki intuicije. Takoj ko namreč občutimo, da je iz srca odšla senca, takrat ugotovimo, da smo naredili prav. Navedeno nam pomaga prepoznati čustvena inteligenca, s katero se posameznik le redko zavestno ukvarja.

»Kaj bodo rekli drugi?«

Generacije za generacijo so odraščale v nenehnem vprašanju: «Kaj bodo rekli drugi?«. Generacije za generacijo so bile ovite v nekem negativnem obroču, ki ni dopuščal nobenih drugačnih pogledov. Ta obroč je imel vse okvirje o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Generacije so dejansko vodile generacije z mišljenjem drugih. Tudi, ko je srce reklo nečemu ja, so ljudje delali v skladu z logičnim Umom. Vendar ta logični Um, ki ga kreira družba, le nekatere pripelje do cilja, ki ga posameznik želi doseči. Le tiste, ki jim tudi njihovo srce govori, da je dobro za njih to, kar sprejme družba. Vse kar je drugačnega je namreč zatirano, zanikano in prezrto. Negativni obroč je konec koncev le strah pred mnenjem drugih. Strah pa je bistvena ovira, ki nas močno omejuje vedno in povsod, o tem sem pisala v prispevku z naslovom Kaj dejansko pomeni strah. Skratka čas, ki je s svojim obdobjem krojil usode ljudi z manipulacijo Uma, se počasi približuje k novem koraku, ki bo pripomogel k razvoju evolucije. Kot sem že omenila, lahko z razvojem čustvene inteligence človek dobro posluša sebe. To lahko uspe vsakomur, in sicer z alternativnimi metodami osebnostne rasti, ki so nam vse bližje. Pred časom je bila ta tema le nepomembna filozofija, sedaj pa se zavest dviga in vse je postalo sprejemljivejše. Tudi sama duša človeka se spoznava na drugačen način, kot se je spoznavala pred časom. Do sedaj je namreč bilo marsikaj nedostopno človeku, in ravno zaradi tega je manipulacija z Umom dobro uspevala. Informacijska doba pa ima danes za človeštvo tudi ta plus, da so možnosti človekovega osebnostnega razvoja končno neomejene.

Kaj nam danes pravzaprav pomaga oziranje na to, kaj bodo rekli drugi? Danes, ko je svet takšen, da se mora človek znajti povsem sam, nam oziranje na to, kaj bodo rekli drugi, ne pomaga dosti. Nihče ne more pomagati nekomu, ki sam ne ve, kaj si želi. Tisti, ki nikoli ne posluša sebe, namreč težko ve, kaj si želi. Nihče ne mora človeku odkriti njegovih talentov, njegovih želja, če jih človek ne prepozna sam pri sebi. Prepozna jih namreč le z neomejenim raziskovanjem samega sebe in z neodvisnim razvijanjem sebe od mišljenja družbe. Konec koncev je tako, da vse kar kritizirajo drugi, je le njihov pogled. Njihova »težava«, da sebi kradejo energijo s tem, ko ocenjujejo druge namesto sebe; da znajo energijo zase pridobiti samo na takšen način, in ne na način, kot ga ponuja sama narava; da le tako lahko odvračajo pozornost od sebe in si nadenejo masko, ki dejansko skriva njihove morebitne tegobe v življenju ali celo neuresničene sanje. Naša težava namreč zbledi takrat, ko se enostavno več ne obremenjujemo s tem, kaj mislijo drugi, to je bistveno. Drugim pa ostane »težava«, ki jo imajo dejansko nezavedno le sami s seboj. Ampak nič ni prav in nič ni narobe, vsakdo samo živi svoje življenje tako, kot ga najbolje zna v dani situaciji. Seveda obstajajo osnovna pravila, ki nas spremljajo od otroštva do odrasle osebe. Vendar pozabljamo, da so ta osnovna pravila zgolj lepi odnosi do ljudi in do samega sebe. Ta osnovna pravila zajemajo vrednote, kot so razumevanje, spoštovanje, sočutje, solidarnost, sinergija … Vse nasprotno je le balast, ki ga enostavno ni potrebno nositi s seboj. Tudi takrat, ko nekdo veli, da vse navedeno ni resnično, lahko poslušamo le sebe in ugotovimo, da je svet takšen ravno zaradi tega, ker pozabljamo na osnovne vrednote. Naše mišljenje je lahko le črno ali le belo, lahko pa najdemo srednje nianse, ki jih svet potrebuje ravno v teh časih, ko se le-ta zdi obrnjen na glavo.

Skratka pozabljamo, da naše mišljenje ni odvisno od nikogar, če le lahko obvladamo svoj ego. Mi smo MI in ostali so OSTALI. Ko sprejmemo to, se nam življenje začne odvijati drugače, in vsak dan nosi nove priložnosti oziroma nova pozitivna presenečenja. Ta presenečenja so iskrene spodbude, ki se potencirajo iz dneva v dan in brišejo iz naše podzavesti omejitve za omejitvijo. Presenečenja namreč prihajajo od ljudi, ki nas razumejo. To se dogaja zaradi zakona privlačnosti oziroma zaradi tega, ker nas življenje združi z ljudmi, ki podobno razmišljajo kot mi. Skratka z ljudmi, ki jim je bistvo življenja nekako enako blizu kot nam. Seveda pa razumevanje bistva življenja ne pade iz neba. Ali pač, vendar le v obliki usodnih trenutkov, saj nam lahko življenje na zelo boleč način pokaže, kaj dejansko bistvo življenja sploh je. Kadar se preizkušnja srečno izide, takrat v nas za seboj pusti sled, ki ji pravimo »klik« v glavi in tam ostane za vedno. Ta nam lahko jasno sporoči, kaj smo delali narobe v svoji preteklosti. V boljšem in ne bolečem primeru, pa lahko to spoznamo le z delom na sebi. Skratka nas vso modrost uči življenje. Nauči nas tudi to, da je potrebno ceniti prave vrednote in ceniti sebe, če želimo dobiti še kaj več, kot je dano v skladu z lastnimi omejitvami. Omejitve do naših želja so namreč ključne ovire do uresničitve naših sanj, če le-te ne odstranimo iz naše podzavesti.

Kaj pomeni poslušati srce

Kadar sanjamo nekaj, kar se nam ves čas zdi, da to sanjamo zaman, takrat po nepotrebnem trošimo svojo energijo in hkrati zapravljamo dragocen čas. Takrat namreč ne gremo po poti lastnega življenjskega namena, in zato bomo zelo težko dosegli cilj oziroma svoj uspeh. Morda bomo vendarle dosegli uspeh, ampak ta ne bo dosežen s pozitivno energijo iz samega srca, in posledično to ne bo pomenilo popolne sreče. Govorim o pozitivni energiji, ki jo človek slej ali prej najde v sebi. Ko se človek zave kaj je tisto, ki sproži, da srce zaigra od sreče, takrat začne spoznavati pozitivno energijo, ki pomeni veselje do nečesa. Le-to pa vodi do zaupanja v sebe, ki z vsakim korakom lahko le še napreduje. Ob tem se človek ne sprašuje kaj bo dobil v zameno, in niti se ne sprašuje, kdaj bo dosegel cilj. Pomembno je le eno in sicer to, da v cilj enostavno verjame, ker enostavno čuti, da bo enkrat le-ta tudi dosežen. Ta pozitivna energija nas dejansko vodi do uspeha, saj z zanimanjem raziskujemo stvari in prav za to se jih zlahka tudi naučimo. Osebno me je življenje izučilo, da je potrebno vedno poslušati svoje srce. Svoje srce lahko poslušamo pravočasno, lahko pa zelo pozno. Nikoli pa ni prepozno, to je bistvenega pomena. Potrebujemo le upanje in pozitivno energijo, ki nas vodi čez vse prepreke, ki jih puščamo za seboj. Prepreke so najprej videti kot nepremagljive ovire, vendar ko so le-te premagane, takrat postanejo naš lastni zagon. Spremenijo se v majhne korake uspeha, ki počasi vodijo do cilja.

Življenje lahko spremenimo le, če si to želimo

Usoda se prepleta v večni skrivnosti in ta skrivnost ima svoj namen. Lahko se nam dogodi veliko stvari, ki niso po naši volji, ampak se kljub temu dogodijo z razlogom. Ko človek zna za vsak zakaj najti zato, je življenje lepše in lažje. Res pa je, da če želimo najti na vprašanje zakaj, odgovor zato, moramo malce pobrskati po svoji preteklosti in korenito spoznati sebe. Ko želi človek iti naprej, se mora ozreti v preteklost in razčistiti reči, ki jih čuti kot breme. Ko breme končno izloči iz podzavesti, gre lažje naprej in zares pusti preteklost tam, kjer je njeno mesto. V podzavesti se zbirajo stresi iz preteklosti tega življenja in tudi iz prejšnjih življenj. Zunanji in notranji stresi predstavljajo več negativne energije, kot se tega zavedamo. Le-ta ustvarja sam začaran krog iz katerega je zelo težko izstopiti. Le ko uspemo izstopiti iz njega, takrat ugotovimo, koliko lažje nam je pri srcu in koliko lažja je naša duša. Zakon narave je namreč ta, da mora telo vedno izločiti negativno energijo, da lahko sprejme pozitivno energijo. To velja v vseh pogledih. Naj gre za zdravje, odnose, delo oziroma za vsakodnevne dogodke in trenutke.

Ljudje smo narejeni tako, da spreminjati sebe enostavno ne želimo, in ego je odlična podpora temu. Ko le utišamo naš ego, pa navadno spoznamo, da je nujno pogledati vase in spoznati naše značajske »hibe« in naš odnos do okolice ter predvsem do samega sebe. Mnogi si želijo spremeniti življenje, pa ne razumejo, da morajo najprej spremeniti sebe, in sicer v smislu spremeniti pogled na življenje. Ko človek to dojame, takrat ugotovi, da je vse skupaj pretežko. Lažje je namreč to, kar narekuje naš ego. Lažje je živeti kot večna žrtev, kot podati se na pot do lastne zmage, kjer večno žrtev lahko človek tudi preseže. O samih značajskih »hibah«, ki se navezujejo na to temo, sem pisala v prispevku z naslovom Za otrokov značaj ni kriv otrok. Skratka, šele takrat, ko si resnično želimo spremeniti svoje življenje, naj gre za odnose, zdravje ali denar, šele takrat začnemo zares poslušati svoje srce. Takrat, ko želimo nekaj spremeniti, se lahko poslužujemo raznih metod, ki pomenijo hkrati z zdravljenjem tudi osebnostno rast. Več o tem sem pisala v prispevku z naslovom Alternativno zdravljenje 2.

Za konec tega prispevka želim podati še eno misel, in z njo predati toplino v srce bralcem. Življenje je bitka, ampak bitka je zato, da zmagamo v tej bitki. Nič ni popolno. Lahko je le radostno in dovršeno, če le zmoremo gledati na vsako slabost iz pozitivne plati. Človek lahko doseže vse kar želi, le podati se mora na pot, kjer išče sebe. Zbrati mora ves pogum in biti pripravljen na vse ovire, ki jih postavlja ego. Ego je pravzaprav tisti, ki nam veli, da ne zmoremo. Na srečo pa imamo v sebi srce, ki nam veli, da zmoremo. Zmoremo pa ravno zaradi tega, ker je v srcu zaupanje, ki temelji na ljubezni. Le-ta pa premaga vse, saj je vendar tudi VSE KAR JE.