Knjigobežnice – hiške za knjige brez doma
Dolgi zimski večeri kar kličejo po preživljanju časa v družbi dobre knjige. Kot nalašč za branje pa so tudi ležalniki, skriti v debeli senci borovcev, ob vroči plaži. Najsi bo napeta kriminalka, zapletena romanca ali pustolovska dogodivščina. Če se želimo sprostiti in odklopiti od vsakdanjega stresa, je knjiga prava izbira. Popelje nas na brezplačno potovanje po domišljiji. S pomočjo knjige se lahko prelevimo v prave avanturiste, grajske gospe ali zvite detektive. S knjigo v roki ni nič nemogoče.
Ena najboljših pogruntavščin za vse knjigoljubce je prav gotovo knjižnica. Se tudi vam zdi, da se ob vstopu v knjižnico čas ustavi? Da ima vonj po knjigah magično moč? Naj še tako zelo napnem možgane, se ne spomnim, da bi v knjižnici srečala neprijaznega knjižničarja ali knjižničarko. Kot bi bila knjižnica nek vzporedni svet, ki pozitivno vpliva na svoje zaposlene in obiskovalce. Tako magično se je sprehajati med regali, ki so do vrha naloženi s knjigami. Včasih se je prav težko odločiti, katero knjigo bomo gostili na nočni omarici v naslednjih tednih. Prvi vtis je v tem primeru še kako pomemben. Čeprav nas svarijo, da ni dobro soditi knjige po platnici, ob sprehodu skozi knjižnico, počnemo prav to. Izbiramo knjige, ki nas prepričajo s svojo platnico. Pa nič za to. Knjige nam ne bodo zamerile. Sploh, če se bomo vrnili znova in znova.
Prenekateri ljubitelj pisane besede najde drobna zadovoljstva in skrite zaklade tudi v knjigarnah in antikvariatih. Prav čaroben je občutek, ko držiš v rokah primerek, ki bo dopolnil domačo zbirko. Najsi bo čisto nova, še topla in dišeča, ali pa s porumenelimi listi in zbledelo platnico. Pravo veselje je kupiti knjigo in jo dodati v domačo knjižnico. K bogatejši zbirki pa lahko pripomorejo tudi knjižna darila. Rojstni dnevi, božič, poroka in drugi pomembni dogodki so priložnosti, ko nemalokrat dobimo v dar knjige.
Ker pa se knjižne police vse prehitro zapolnijo, se lahko znajdemo v dilemi, kam s toliko knjigami. Za navdušene bralce je vsaka knjiga kot družinska članica in se težko ločijo od nje. In ko se končno sprijaznijo z dejstvom, da je potrebno sprostiti prostor za nove primerke in je čas za slovo, se znajdejo v dilemi, kaj narediti z odvečnimi knjigami.
Prva možnost je, da jih prodajo. Ponudijo jih lahko v antikvariatu, na sejmih ali pa potencialne kupce poiščejo kar na spletu. A če knjiga ni ravno klasika ali zadnja uspešnica, to ni najhitrejša pot za praznjenje knjižne omare.
Druga možnost je, da povprašajo po knjižnicah ali potrebujejo katero od njih. Sploh manjše knjižnice in tiste na šolah, so pogosto vesele takšnih daril. Tudi bolniki po bolnišnicah, oskrbovanci v domovih za starejše in mamice v materinskih domovih si radi krajšajo čas in preganjajo bolečino z branjem, zato je morda smiselno povprašati tudi v tovrstnih ustanovah. Potencialni uporabniki odvečnih knjig so lahko tudi osebe v hostlih, zaporih, mladinskih centrih …
Tretja možnost pa je, da odvečne knjige pustijo v knjigobežnicah.
Kaj pa so knjigobežnice? To so hiške najrazličnejših oblik, na najrazličnejših lokacijah, v katerih lahko pustite knjigo. Nekdo drug pa lahko potem to knjigo brezplačno vzame, jo odnese domov in uživa v njeni družbi. Ta lahko prinese drugo knjigo ali pa čez čas vrne vzeto. Knjigo lahko odda ali vzame vsakdo. Veljalo naj bi načelo ‘oddaj eno, vzemi eno’, a nekih strogo določenih pravil ni. Če nekdo vzame knjigo, pa nima nobene, ki bi jo oddal, ga ne bo nihče grdo gledal. Knjigobežnice uporabljajo namreč dobri ljudje, ki jim je skupna ljubezen do knjig in si prizadevajo, da knjige ne bi romale na smetišča ali v peči. K pobudi pa vse pogosteje pristopajo tudi razne založbe, ki s svojimi knjigami polnijo hiške. Torej knjigobežnice niso le za stare, odpisane in odvečne knjige, ampak je zaželeno, da se v njih znajdejo tudi takšne knjige, ki so nam všeč in bi si želeli, da jih preberejo tudi drugi.
Ideja o knjigobežnici prihaja iz Amerike, kjer so pričeli s pobudo Little free library, v Sloveniji pa jih je že preko 80. Na spletu lahko najdete zemljevid z lokacijami knjigobežnic. Če pa v vašem lokalnem okolju še ni knjigobežnice, jo lahko postavite sami in lokacijo sporočite v facebook skupino Knjigobežnice. Tako bodo tudi drugi seznanjeni z novo knjižno hiško.
V tej isti spletni skupini pa poteka še ena dejavnost. Namesto, da knjigo pustimo v za to namenjeni hiški, lahko pustimo knjigo s posebnim sporočilom na kateremkoli javnem mestu. Preko sporočila je najditelj spodbujen, da najdbo objavi v facebook skupini in s tem širi skupnost bralcev. S podrobnejšimi navodili in dodatnimi informacijami glede izmenjave knjig vam bodo z veseljem pomagali člani omenjene facebook skupine.
Ne glede na to ali ste redni bralci in so knjige obvezen sestavni del vašega vsakdana, berete le na počitnicah ali pa so knjige za vas zgolj strokovna literatura in nujno zlo, povezano z izobraževanjem, se spodobi, da s knjigami lepo ravnamo. Če imate knjigo odveč, je nikar ne zavrzite. Nekomu bo lahko neprecenljivi zaklad in dobra prijateljica.
