Savna – topel kotiček miru
Dnevi so hladni – hladnejši kot bi človek pričakoval za začetek poletja in uvodoma burno visokih temperatur. Saj ne, da je to slabo, vendar je zame, kot ‘klasično zmrzljivko’ to precej nadležno. In tako mi misli uhajajo v toplejše kraje – h krušni peči, na tropske otoke, in še kam. Ker pa krušne peči (žal) nimamo, tropskih otokov pa tudi ne, je tako zame bolj ali manj samo ena rešitev, o kateri sanjarim in jo, ko je priložnost, tudi pošteno izrabim – savna.
Kaj je savna
Savna je izraz, prevzet iz finskega jezika, in pomeni majhno hišo, pozneje pa sobo, toda na splošno prostor z visokimi temperaturami. V tem prostoru so ljudje svoja gola telesa izpostavljali vroči pari ali zraku ter se nato izmenično ohlajali z snegom, mrzlo vodo ali ledom. Savnanje deluje na telo v več pogledih – vrolina prostora, v katerem se savnamo pospeši krvni obtok in delovanje srca ter tako posredno poveča prekrvavljenost kože, telesnih organov in tkiv, pri koži pa še dodatno odpira pore, skozi katere se izloča znoj in strupi v njem. Na dihala savna vpliva predvsem s toploto, pa tudi suhostjo ali vlažnostjo zraka ter dodajanjem različnih zelišč ali eteričnim olj vročim vulkanskim kamnom. Savna je primerna tudi kot zaključek dneva, ko telesu privoščimo sprostitev in regeneracijo, kar je še posebej pomembno za zelo zaposlene ljudi in športnike, in tako krepi tako telo kot duh posameznika, ki uporablja savno.
Kratka zgodovina savne
Savna je bila sicer poznana tudi pri različnih drugih narodih in kulturah, vendar so bili prav Finci tisti, ki so savno prenesli v evropski kulturni prostor. Oblika savne, kot jo poznamo danes, datira okoli petega stoletja in sovpada s časom, ko so severnoevropska plemena opustila nomadski način življenja in se ustalila. Da je bila savna izjemno pomemben vidik življenja takratnih ljudi, priča tudi zapis srednjeveških popotnikov skandinavskih ljudstev: ‘Ti ljudje so edini kmečki prebivalci, ki se okopajo tedensko.’ Toda z valom črne kuge se je bližal tudi zaton savne, predvsem zato, ker so bile savne takrat tudi skupinska zbirališča in kopališča.
Kljub vsemu pa se je savna utrdila v zavest finskega naroda kot del njihove narodne dediščine. Če pogledamo samo številke – Finska ima približno 2 milijona savn, kar bi znašalo eno savno na prebivalca Slovenije. Kot zanimivost – Finska je tudi edina dežela na svetu, kjer imajo več savn kot avtomobilov, kar niti ni tako čudno, glede na mraz, ki vlada v njihovi deželi.
Za Fince je savna svet prostor – celo tako svet, da eden izmed njihovih pregovorov priporoča, kako se obnašati v savni: ‘ V savni bi se morali obnašati tako, kot se obnašamo v cerkvi.‘ Savna je zanje miren, celo svet prostor. V starih časih so v savnah prihajali na svet otroci in s sveta odhajali ostareli. V savnah so se ženske pripravljale na poroko s posebnimi rituali očiščenja. Kadar pa savne niso bile v uporabi, so jih med letom uporabljali tudi kot sušilnike za pšenico in prekajevalnice mesa.
Dandanes savna nima več tako raznolikih vlog, in je večinoma uporabljana kot sprostilna aktivnost. Vendar je za Fince popolnoma normalno, da se ob prostem času ali večerih zberejo v savni ter debatirajo politične ali poslovne ideje. V mnogo poslovnih središčih so tako na Finskem savne običajne sejne sobe.
Finska savna je svetu najbolj poznana, obstajajo pa še druge različice, ki so se razvile iz finske savne in imajo vsaka svoje posebnosti in učinke.
Finska savna
Poznamo več vrst savn, tukaj pa bomo opisali najbolj poznano, tako imenovano finsko savno.
Glavna značilnost finske savne je visoka temperatura, ki se lahko pne od 70 do 100 stopinj Celzija, in relativno nizko zračno vlago od 20 do 5 odstotkov. Kot prostor je finska savna ponavadi soba ali kabina z lesenimi stenami ali opažem ter lesenimi klopmi in pečjo, na katero so naloženi vulkanski kamni. Vlago v savni lahko povečamo s polivanjem pregretih kamnov na peči.
Vir: [celjska-koca.si], b.d.
Savna v zemlji
Je prednica finske savne kot jo poznamo dandanes. Imenuje se tudi maa. Temperature take savne se gibljejo med 110 in 120 stopinj Celzija, njena posebnost pa je v tem, da je večinoma samostoječ prostor, do polovice vgrajen v zemljo. Četudi zadržuje visoke temperature, pa je zaradi načina gradnje tudi zelo zračna.
Zeliščna savna
Zeliščna ali vlažna savna se od finske razlikuje po tem, da so temperature nižje in bolj primerne za začetnike v savnanju – temperature so do 60 stopinj Celzija, vlažnost pa do 65 odstotkov. Zeliščna je zato, ker se uporabljajo različna eterična olja, ki pomagajo pri sprostitvi dihal – običajno je to borovo ali cedrovo olje, lahko pa je tudi kakšno drugo. Primerno je predvsem za starejše ljudi in osebe, ki imajo lažje probleme z dihali (rahel prehlad ali zamašen nos).
Vir: [wellness-oprema.si], b.d.
Bioenergetska savna
Če ste ljubitelj bioenergije, ta savna brenka na vaše strune. Biopenergetska savna je savna, po videzu in temperaturi podobna klasični finski savni, le z dodatkom elementov naravnih kristalov in mineralov ki delujejo kot bioenergetski kristali. Ti so lahko v obliki luči, okrasnih elementov ali pa sestavljajo kompozicije sten, tal, kamnov na peči in podobno.
Solna savna
Poznani so že učinki solnih sob na človeka, solna savna pa gre še korak dlje. S pomočjo namestitve solnih plošč v savno se pri savnanju v solni savni sprostijo v ozračje pozitivni ioni, ki izboljšujejo kakovost zraka v prostoru. Solna savna je primerna predvsem za ljudi, ki imajo kronične težave z dihalnim sistemom, ker jih prisotnost solnih ionov v zraku učinkovito blaži.
Vir: [slovenia-terme.si], b.d.
Infra savna
Infra savna je novejša pripadnica družine savn, in temelji na principu uporabe infra žarkov namesto klasičnega ogrevanja. Prednosti infra savne se kažejo predvsem v gobinskem delovanju infra žarkov – ti žarki delujejo predvsem globinsko (do 4 cm globoko), kar pri savnanju v praksi pomeni, da je savnanje hitrejše in intenzivnejše, predvsem pa, da je temperatura nizka – samo 50 stopinj Celzija, kar je v primerjavi s finsko in zeliščno savno zelo nizka tempratura. Infra savna je primerna za starejše, občutljive na visoke temperature, pa tudi ljudi s športnimi poškodbami, ker infra žarki blažijo in zdravijo nategnjene mišice in vezi. Infra savna je včasih kombinirana s kromoterapijo (barvno terapijo).
Vir: [thermana.si], b.d.
Turška savna
Turška savna ali hammam, je imenovana tudi mokra ali parna savna. In to z razlogom! Če niste še nikdar obiskali tropskih območij, je turška savna še najboljši približek tropskega podnebja. Ta savna ima temperature do 50 stopinj Celzija, njihova posebnost pa je visoka zračna vlažnost, ki lahko znaša tudi do 100 odstotkov.
Turška savna je ravno zaradi obilice pare zelo učinkovita pri čiščenju kože in odpiranju kožnih por. Če želimo dodaten učinek, lahko uporabimo solni peeling, blatno ali medeno masko. Ker para odpre pore, tako na naraven način pospeši čiščenje kože.
Turška savna je zaradi vlažnosti zgrajena iz keramičnih materialov. Ker je prostor, v katerem se savna, vlažen, je tako potrebna previdnost tako pri vstopu kot pri izstopu iz savne. Dodatno pri tej različici savne puščamo brisače zunaj in gremo v savno povsem goli.
Vir: [remax.si], b.d.
Moje izkušnje s savno
Savna je bil do pred kakšnimi tremi leti zame neznan pojem – vedela sem sicer teoretično, kako to ‘gre’, vendar je nisem preizkusila na lastni koži. Predvsem zaradi tega, ker me je skrbelo, kako bom videti – ker savnati se pomeni potiti se gol v vročem prostoru z drugimi nagci, ki vidijo vse tvoje telesne napake – drugo pa, nič nošenja knjig v savno. Groza. Toda nekega zelo mrzlega jesenskega dne me je mama končno prepričala, da grem v savno. V njeno dobor je delovalo, da sem imela pregled pri zdravniku in da me je strašansko zeblo (klasična zmrzljivka, če se še spomnete). Tako sem jo po pregledu odkurila – no, ne ravno odkurila, bolj odcapljala – k recepciji, kjer mi je prijazna receptionistka dala zapestnico za garderobno omarico in veliko belo brisačo.
Po hitri preobleki iz lastnih v cesarjeva novo oblačila (goloto), ki sem jih ozaljšala z brisačo, pridobljeno v ta namen, sem pustila svoje stvari v prostoru za počitek. In potem je prišča prva preizkušnja. Stuširati se gol.
Uh, kaj? Niti v savni še nisem, pa že kazanje trebuščka in vsega ostalega? Žal, bilo je potrebno. To je bila zelo močna izkušnja, ker smo od otroštva navajeni, da je po nekem obdobju kazati lastno golo telo v družbi nesprejemljivo, pa čeprav niti nisi tako grd (suh ali debel ali karkoli vmes), da bi ga moral skrivati. Si pač preprosto to, kar si. Pričakovala sem, da bodo vsi vedeli, da sem ‘ta nova’, tisti čisti zelenec in da me bodo gledali kot sestradane mačke prvovorstni zrezek. Na moje olajšanje – in razočaranje – ni bilo nič od tega. Samo tuširanje, kot normalno, le da z več prisotnimi osebami. Še hiter zavoj v brisačo, in že sem bila na poti v obljubljeno kraljestvo topline in vročine, imenovano savna.
Kot čisti začetnik sem tako najprej šla v zeliščno savno (65 stopinj Celzija), da bi se malo ogrela in preizkusila, kako zadeva deluje v praksi. Kabina je bila zasenčena v temno zeleno barvo, in hura, notri smo bile samo tri ženske! Malce čudno, vendar sem bila kar na tesnem z vprašanjem, kaj bi storila, če bi bil notri moški. Zagotovo bi mi bilo bolj neprijetno, že iz principa, toda dobro no, savne so javen kraj, in nič ne moreš, če se je treba savnati gol. Namestila sem se na z brisačo pogrnjeno klop in na kratko obžalovala, da nisem s seboj vzela dodatne brisače, da bi imela vsaj spodoben vzglavnik, in zaspala. Ja, toplota ima name takšen učinek. Ker je eden mojih omiljenih grehov, da se ‘cmarim’ na strehi naše hiše, če je le vreme primerno za to, mi ni bilo treba kaj veliko truda, da sem se sprostila in utonila v deželo sanj. Prebudila me je šele mama, ko je nakazala, da je čas potekel – kot sem omenila, v savni si lahko največ 15 minut preden greš ven, ali če ne moreš vzdržati, greš ven pač prej, je odvisno od vsakega posameznika.
Naslednja savna, po kratke predahu, je bila tista ‘ta prava’ finska savna. Prvi vtis? Vroooče! Čeprav sem zmrzljiva do amena, je bilo to vseeno malo preveč zame, in sem jo kaj hitro odkurila ven. ‘Zasluga’ je šla predvsem zelo suhemu zraku, in dejstvu, da sem šla na eno izmed višje ležečih klopi. Mimogrede, še eno pravilo: više greš proti stropu, bolj vroče je. Tako da sem s tem, da sem šla na čisto zadnjo klop pri vrhu, bila kuhana in pečena v razmeroma krajšem času kot bi bila, če bi izbrala eno izmed nižje ležečih. Bilo mi je tako vroče, da me ni imelo časa brigati, da so bili tokrat v kabini zraven žensk tudi moški. Skrbelo me je samo dvoje – da se prepotim, in potem, ko mi je bilo dovolj vroče, da jo pobrišem ven čim prej, tem bolje.
Spet tuširanje – obvezno pred vstopom in po izstopu iz savne, ter kratek počitek na ležalnikih, obvezno z velikim kozarcem mlačnega čaja. Drugo pravilo: poskrbi, da boš imel na voljo dovolj tekočine za pitje, najbolje mlačne ali tople, nikakor pa ne zelo mrzle ali alkohola. To je potrebno zaradi potu – pot ni samo odvajanje strupenih snovi skozi kožo, temveč tudi izgubljanje telesne tekočine ali vode. Da se izognemo dehidraciji, je zato pomembno, da svojemu telesu tekom savnanja priskrbimo dovolj tekočine in počitka, da se odpočije od vročine. Nato sem se zavila v dodatno brisačo in zaspala spanje blaženo utrujenega na svojem ležalniku.
Po dobri uri dremanja me je zamikala turška savna. Glede na to, da so bile dosedanje savne – tako zeliščna kot finska – suhe kot poper – sem se zato precej veselila nečesa, kar bo bolj vlažno, in malce manj toplo. Malo mi je bilo nerodno, ker je bilo treba pri vstopu vanjo pustiti svojo brisačo zunaj, vendar ta občutek bil hitro pregnan z vstopom v mračno, vlažno kotlino, kjer so že sedeli trije ali štirje ljudje. Bilo je tako mračno, da nisem razločno videla obrazov, vendar še vedno dovolj svetlo, da smo se lahko, kateri smo želeli, z lahkoto dotipali do višje ležečih klopi. Sam vzpon in spust je sicer hazard, ker je ogromno pare in je keramika mokra, tako da je treba vse gibe delati počasi in premišljeno. Toda ta savna mi je bila všeč, predvsem zaradi pare in občutka intimnosti – če pa mi je bilo preveč vroče na trenutke, pa sem se lahko oprhala z mrzlo vode iz cevi, ki je bila v kabino speljana s tem namenom. Tukaj velja pravilo, da ko končaš savnanje, spereš prostor, na katerem si sedel ali ležal, tako da je pripravljen tudi za druge uporabnike. Potem, ko sem ‘končala’ s to savno, sem to tudi storila. Kot zanimivost – v teh savnah se izvaja tudi nega kože z različnimi solnimi pilingi, lahko pa tudi čokoladnimi ali medenimi. Tako da, dame in gospodje, ki si želite nekaj razvajanja svoje kože, to priporočam, ker para odpre kožne pore in se tako nečistoče lažje izločijo iz njih, nič pa ni narobe, če koži še malo pomagamo.
Spet tuš, za nekaj časa v bazen, da se še dodatno shladim, in nato radovednost, kaj je z infra savno, torej savno, ki se greje s pomočjo infra žarkov. Infra savna je bila za moje pojme malo prehladna, ker sem se navadila precej višjih temperatur, je pa kljub vsemu precej udobna in pogosto obiskovan kotiček za intimne pogovore, počitek ali pa kar tako. Savna je po obliki podobna finski, le da so temperature precej nižje kot v finskih. Dodaten bonus je bil, da je bila svetloba še dodatno pridušena, tako da je bil res mir. Edina napaka z njo je bila da a) me je mama prezgodaj – vsaj za moje pojme – pocukala, da je treba iti ven in b) je nisem mogla nesti s sabo domov. Ker to je bil tak kotiček toplote in miru, da si boljšega za preganjanje svojih zmrzljivskih nagnjenj ne bi mogla želeti.
Ah, zmrzljivska nagnjenja – ali ste vedeli, da poleg savn obstajajo tudi sobe z ledom? Tako imenovane hladilnice ali frigidarium so namenjene ljudem, da se pošteno ohladijo od savnanja. Na prvi pogled se njihov obstoj zdi skregan z zdravo logiko, vendar deluje. V starih časih so Finci, ko jim je bilo dovolj pregrevanja v kotlu, imenovanem savna, šli ven na sneg, da so se ohladili. Take velike temperaturne razlike niso samo primerno ohladile telesa, temveč so tudi učvrstile njihov imunski sistem. Res pa je, da se sama v tej sobi nisem zadrževala prida dolgo – imam svoj mrzel klimatski sistem, hvala lepa. Vendar pa je bil kljub vsemu svojevrsten užitek, ohladiti vroče telo z drobnimi kockami ledu preden sem šla ven in pod mlačen tuš.
Vir: [archiexpo.com], b.d.
Tekom dneva sem nato obiskovala različne tipe savn, kakor se mi je zahotelo. Včasih skupaj z mamo, včasih sama. In vedno uživala. Če bi me kdo takrat vprašal, kako si predstavljam nebesa na zemlji, bi verjetno kot iz topa ustrelila: »Savna!«
Po zaključku dneva sem se prijetno utrujena, vendar osvežena, odpravila domov, z namenom ponoviti dogodivščino še večkrat. Savnanje je bila zame tako preizkušnja, ker sem bila takrat prvič v okolju, ko sem morala biti gola med drugimi ljudmi in hkrati dogodivščina, ker sem izkusila nove občutke in pridobila nove izkušnje. Na koncu lahko tako rečem, da bi priporočala obisk savne vsakomur vsaj enkrat v življenju – in kdo ve, mogoče boste postali zadovoljni povratniki kot sem postala jaz.
Nasveti za savnanje
Prinesite lastne brisače, dovolj velike, da se boste lahko zavili vanje. Sicer si lahko v sili izposodite brisače na mestu, vendar vas bo to stalo evra ali dveh. Dodatno je dobro, če imate lahko odejo ali kopalni plašč, da se boste po savnanju zavili vanje in sprostili na ležalniku. Natikači so obvezni za hojo od savne do savne, ker običajno tla niso ogrevana, tako da je dobro, če prinesete svoje lastne. Čiste, seveda.
Odložite ves nakit in očala, in če ste naličeni, si sperite ličila. Ker se boste potili, jih itak ne boste ne rabili ne obdržali na sebi.
Savna je prostor miru. Torej – nič tekanja, kričanja ali glasnega govora. Lahko se pogovarjate, spite, berete knjigo na ležalniku (ne v savni!) toda to ni party scena.
Pred in po savnanju se obvezno stuširajte z mrzlo vodo in obrišite. Če vam mrzla voda na začetku ni všeč, jo nadomestite z mlačno, po savnanju pa vam bo verjetno prijala mrzla, in pozneje mlačna. Ohladite si tudi glavo, vendar šele čisto na koncu.
Savnate se goli. Četudi vas mikajo kopalke, je to proti pravilom savnanja. Če niste gotovi glede svojega telesa, se še vedno lahko zavijete v brisačo in sedite na klopi v savni, vendar vas ne bo nihče dvakrat pogledal, če boste takrat goli, ne glede ali imate nekaj kilogramov preveč ali premalo. Kopalke pa nasprotno privlačijo več nezaželene pozornosti kot bi si je želeli. Tudi natikače pustite zunaj prostora v katerem se savnate.
Z brisačo pregrnete mesto, na katerem boste ležali, ko se savnate. Sedi se običajno minuto ali dve pred odhodom, da se krvni pritisk ponovno uravnovesi.
Savnate se tako dolgo, doker vam prija. Običajno je dolžina 10 do 12 minut, pozneje dalje, nikakor pa ne več kot pol ure. (V savni imate v ta namen peščene ure, da spremljate čas, kako dolgo se savnate.) Če se v savni po nekaj minutah ne počutite prijetno – zrak je presuh, ali previsoka vročina ali vam je glava prelahka, potem pojdite takoj ven in ko se dovolj dobro počutite, za naslednji interval izberite savno z nižjo temperaturo. Začetniki poskusite najprej s savnami z nižjo temperaturo – infra, zeliščno in pozneje turško savno. Finska savna je znana po visokih temperaturah, tako da jo je bolj primerno obiskati šele, ko ste že deloma ogreti, da ni temperaturni šok prevelik.
Interval savnanja naj bi ponovili trikrat, potem pa počivali vsaj 20-30 minut. Ne hodite v savno takoj po jedi ali če ste lačni.
Če ste lačni, jejte lahko hrano, kot je sveže sadje ali krekerji. Težka hrana se težje prebavi. Po jedi počivajte vsaj pol ure, preden se odpravite v savno. (Za čas ko čakate, si prinesite knjigo s sabo ali preprosto zaspite,)
Pred in po savnanjem je priporočljivo spiti kozarec vode, mlačnega čaja ali soka. Savnanje potem, ko ste spili alkoholno pijačo ali če prebolevate ‘mačka’, ni priporočljiv, ker se telo s tem samo še dodatno obremeni, in to na škodljiv način.
Ko končate savnanje si odpočijte in ohladite do te mere, da se nehate potiti. Ko zaključite s savnanjem za ta dan, si privoščite počitek pred izhodom, tako da se aklimatizirate in zberete – pomembno predvsem, če boste potem vozili avtomobil.
POZOR: Savnanje ni primerno za osebe, ki imajo motnje krvnega obtoka, srčno napako, obolejna koronarnih žil, angino pectoris ali ki so pravkar preživele infarkt. Isto velja za osebe, ki trpijo za akutnimi infekcijami ali vnetnimi obolenji kože ali imajo rosaceo. Enako je z ljudmi, ki imajo hiperetireozo, anemijo, tromobzo, edeme, bolehajo za epilepsijo ali kroničnem vnetju ven.
Če želite v savno peljati svojega otroka ali otroke, se prej glede tega posvetujte z njihovim zdravnikom. Zanje so primerne savne z nižjimi temperaturami, torej infra savna in zeliščna savna. Pazite tudi, da so v savni krajši čas, še posebej, če so še majhni, in poskrbite, da zaužijejo zadostne količine vode ali mlačnega čaja. Nikoli pa ga ne puščajte v savni brez nadzora.
Malo za šalo:
Vir: [sufersam.com], b.d.