Azurna obala – Barcelona

Potovanja nekateri ne marajo, nekaterim so strast. Predvsem so možnost za rast, odpiranje in podiranje mej v glavah in srcih. Razbijanje stereotipov o krajih in ljudeh. Zanimivo je vedeti, kako se ne vrti vse okoli naše “hiše”, je svet veliko večja “hiša”, polna različnih ljudi in navad. Ko se vrneš s poti, si bolj odprt za vse in sprejemaš sebe in druge bolj celostno. Pa mogoče je odveč bojazen, da je otrokom takšno potovanje dolgočasno in naporno. Našim nikakor ne, uživata in vsako leto znova pričakujeta, katere kraje bomo letos odkrivali. Tokrat sem opisala delček ene izmed naših preteklih poti.

Nedelja, 24. junij 2012, ob 2 zjutraj

Odhod od doma. Octavia polna, Pia (4,5 leta), Domen (8 let), pa midva. Vsi vznemirjeni. Namenjeni proti Azurni obali, brez nekega hudega načrta. Dva šotora, velik in en manjši, tisti, ki ga vržeš in se sam postavi v sekundi, nekaj suhe hrane in cel seznam stvari, čisto vse do potankosti naštudirano, kaj rabimo. Nočna vožnja do Genove je bila mirna, otroka večino poti spala. Uro pred Genovo smo se ustavili na pumpi, nekaj pojedli, se sprehodili, wc in nazaj v avto. Vreme: sonce skozi oblake, idealno za potovanje. Po AC mimo Genove proti Mentonu, meja, Italija, Francija, Monte Carlo … cestnine se plačujejo sproti, vsako toliko je postaja in samo kovance rabiš, imeli smo jih celo vrečko, brez tega bi obtičali. Že ko smo zapuščali Italijo, se je vozni park drastično spremenil. Samo zijali smo vse tiste športne »avtke«. Za prvo postojanko smo že prej okvirno planirali Antibes, kraj ob morju med Nico in Cannesom. Lokacija za izlete idealna. Uspelo nam je okoli poldneva najti en manjši kamp na obali. Postavili smo naš hitri šotor, ker smo planirali ostati samo nekaj dni. Kamp je bil v bližini Marinland-a, velikega vodnega parka in tisto popoldan smo se odpravili tja. Otroka sta to nestrpno čakala. Cel šov delfinov, ork, pingvini, morski levi in definitivno največ možnih živali na kupu. Karta za 2 odrasla in 2 otroka je bila 140 eur. Neverjetnih 4 eure za pol litre vode, noro. No, po večurnem pohajkovanju po vodnem mestu smo se odpravili nazaj v kamp, nekaj pojedli in že ob 21 zaspali kot ubiti.

Marinland

Ponedeljek, 25.  junij

Že kmalu dopoldan se odpravimo na izlet v Monaco. Mesto, ups, država je dostopna skozi en tunel in ko prideš skozi, si v drugem svetu. Že v tunelu vidiš, koliko je vse urejeno v nulo. Ja, celo tunel je vrhunski. Sicer je prometni kaos. Spustimo se bolj k obali in parkiramo v eno parkirno hišo. Vse je brezhibno. Na prehodih za pešce so policaji v belih oblekah, rokavice na rokah, nasmejani in ti pomagajo čez cesto. Face. Sprehodimo se do trase, kjer furajo formule in znamenitih igralnic, hotelov … Ferrariji so tam pogosti kot pri nas clioti; domačini, urejeni do detajlov, poslovneži, brezhibni v dragih oblekah. Sceno kvarijo samo turisti. Po mestu se vozijo z motorčki, je pa vse skupaj strmo in v hrib, ozke uličke in je hudo za vožnjo z natovorjenim avtom. Obiskali smo »družino Grimaldi« in prinčevo graščino na hribu. Ogromen park, velikanska katedrala … Princ je bil doma, ker je zastava bila na drogu, takrat se pa ne sme noter, drugače pa so obiski dovoljeni. Mrtvo stražo smo tudi videli. V vseh urah pohajkovanja nismo videli otrok. Čudno vzdušje. Mimo ene šole smo se peljali, ko smo zapuščali Monaco in tam so v vrsti parkirani ferrariji, maseratiji in podobno, starši, ki so prišli po otroke … Jahte so pa zgodba zase ampak ne bom o tem.

Monaco

Oddahnila sem si, ko smo se vrnili nazaj v Antibes. Pojedli pozno kosilo in se odpravili k morju pohladit.

Torek,  26 junij

Vsi lačni novih potepanj, otroka res rojena za potovanja, potrpežljiva. Po zajtrku se odpravimo do Nice. Vreme lepo, vroče. Imeli smo namen tja z vlakom, pa je to misija nemogoče. In spet se odločimo za avto. Skoraj v centru nedaleč od obale parkiramo v parkirni hiši. Sprehodimo se do znamenite promenade s palmami na obali, plaža kilometre dolga, turkizno morje, rajsko. Tam naletimo na turistični vlakec, ki te dobro uro pelje skozi večji del mesta, znamenitosti in tako smo se izognili peš tavanju na 35 stopinj. Vlakec nas je stal skupaj 25 eur. Popeljal nas je na hrib nad mestom v čudovit park in še bolj nor razgled na Nico.

Nica

Ko smo prišli nazaj v mesto, smo skočili v Mc Donalds in potem peš skozi uličice do avta in spet nazaj v bazo. Med vožnjo se odločimo ustaviti se še v bližino Antibesa na Grimaldijev grad, kjer je Picassov muzej. Tako smo največjo vročino prebili v hladnem muzeju. Otroci brezplačno, odrasli 6 eur. Sin se je čudil, kako je model tako znan, če sploh ne zna risati. Smeha polna hiša. Ta mala pa je neznansko uživala med slikami, risbami, kipci. Lepo je. Po ogledu se odpravimo do kampa po brisače in kopalke in hitro do morja.

Sreda, 27. junij

Po tretji noči spakiramo, plačamo 90 eur (3 noči, 4 osebe, šotor, elektrika) in se odpravimo naprej ob obali proti Cannesu. Imeli smo namen za kakšno uro se še tam sprehoditi, ampak smo padli v gnečo in eno uro stali na semaforjih. Medtem je ta mala zaspala in se odločimo izpustiti ogled in zavijemo na AC in šibamo naprej. St. Tropez, prihajamo! Ko se spustiš z AC na cesto ob obali, se spet vse zagužva, mic po mic. Upali smo, da nam uspe najti vsaj dober kamp. Nekaj smo jih videli, pa nam ni bilo nič všeč. Na hitro se odločimo, da gremo naprej od St. Tropeza in poiščemo kamp. In v kraju Cavaliere sur Mer se nam nasmehne sreča. Kamp je sicer v bregu, cesta je med obalo in kampom, ampak to je skoraj čisto povsod na Azurni. Kamp Selection je lep, parcele odlične, velike, senca, bazen, igrala, sanitarije čiste, vse ok. Sprehod do plaže pa je bil tudi ok. Plaža, oranžna mivka, kilometre dolga. Manjka edino kakšen tuš na plaži. Francozi so šparovni z vodo. V kampu smo ostali 9 noči. Tam smo si malo oddahnili, ampak vsak drugi dan smo se odpravili nekam na izlet. Obiskali smo znameniti  St. Tropez (privlačno), Marseille (se nismo počutili varno, smo hitro zapustili mesto), čudovito vasico Bormes les Mimosas (od srca priporočam, energija res vrhunska). Narava je čudovita.

Bormes les Mimosas

Vreme smo imeli enkratno, vsi zdravi, zadovoljni. Med tem je sin ugotovil, da je učenje angleščine res nekaj koristnega, navezal je stike z otroki na igrišču.

Antibes

Presenečenje je bila odločitev, da ko smo že tako daleč prišli, nadaljujemo še do Barcelone. Zdaj ali nikoli. Vsi smo bili za in se spakiramo, plačamo 340 eur za 9 dni v kampu z 4-mi zvezdicami in se zgodaj zjutraj odpravimo na skoraj 8 urno vožnjo do Barcelone.

Petek, 6. julij

Vožnja do Barcelone, skozi pokrajine je pravljična. Odločili smo se poiskati kamp vsaj 30 minut pred Barcelono, da je ob morju in lepo, da ni daleč za izlet do mesta. Našli smo Globo Rojo v kraju Canet de Mar. Ima 4 zvezdice, kraljevski bazen, super urejeno, sanitarije in  bazen v stilu Gaudija, senca, cena pa neverjetnih slabih 30 eur na dan za vse skupaj z elektriko. Trgovina v bližini, hrana poceni. Ostali smo 5 dni. Dva dneva smo namenili obisku Barcelone, vmes smo šli na plažo ali na bazen. Plaža mega, res smo uživali.

Canet de Mar

V Barcelono smo se peljali z avtom, 40 minut po AC. Občutek, ko smo se približali mestu, je bil nepozaben, v centru smo našli iz prve garažno hišo in ulico stran je bil trg, na katerem smo se spravili na tiste rdeče avtobuse, ki te popeljejo povsod, krožne vožnje in pri znamenitosti, ki bi jo rad videl bolj od blizu, sestopiš in ko želiš na naslednji bus, greš spet gor. Veliko smo videli, je pa še veliko več ostalo za kdaj drugič. Nas je očarala. Barcelona nam je ostala v srcu, res je ogromna in čudovita, vzdušje je tako prijetno. Moj rojstni dan je 8. julija in smo bili ravno takrat na drugem obisku v mestu, čudovito darilo, zvečer pa je v kampu bil nek žur, salsa in vsi, ampak res vsi, so plesali do jutranjih ur. Zabavni so, živijo s polnimi pljuči.

Barcelona

Sreda, 11. julij

Že zvečer smo večino spakirali, zjutraj po zajtrku pa na pot. Odločili smo se, da vmes spet prespimo eno noč v Franciji v Antibesu, v tistem kampu, ker smo tudi začeli. Pot je predolga in za vse je bilo bolje, če si malo oddahnemo. Res smo popoldan prispeli do Cavaliere sur Mer, dobili plac, se osvežili, nekaj skuhali, spočili. Da bi otroke malo zamotili od dolge poti, smo zvečer še obiskali en zabaviščni park v bližini. Naslednji dan pa nas je čakala še dolga vožnja proti Sloveniji. Vsi smo bili pod vtisi in tiho.

Na takšnem potovanju se povežemo, skupaj rastemo in se učimo. Ko otroci vidijo kraje v živo, je čisto druga slika kot na TV. Vidiš tudi tisto, ki se ne blešči in sije, kar je bolj realna slika sveta, povsod so samo ljudje, s svojimi zgodbami. Vsi smo del tega sveta.

Pozno zvečer smo prispeli srečno domov. Bogatejši. Povezani.