Revolucionarna psihologija
Revolucionarna psihologija je naslov knjige gnostično antropološke vsebine, ki je nastala pod »peresom« Samaela Aun Weorja, ki nam skozi svoja dela razodeva skrivno modrost Univerzalne gnostike. Knjiga Revolucionarna psihologija zajema temeljito, a splošno razumljivo in dosegljivo razlago individualnega psihološkega dela, ki je potrebno za eliminacijo jaza. Poudarek je na stalni poglobljeni samoanalizi, skozi katero spoznavamo množico jazov ali egov, v katere je ujeta človekova esenca, to je volja-zavest; zato človek nima individualnosti, temveč je njegovo telo le vozilo številnim psihološkim jazom, ki se znotraj nas borijo za prevlado in oblast nad našim miselnim centrom. Osvoboditev esence z razkrojem psihološkega jaza, in sicer se le-ta zdrobi v kozmični prah, ki je v našo notranjost vnesel elemente nečlovečnosti, je nujna, saj le-ta vsebuje vero in vse podatke ter osnovne misli, ki so potrebne za intimno samouresničitev naše biti. Ta smrt v nas samih nam ponovno podari našo notranjo lepoto, stvarno samozavedanje in razsvetljenje, individualnost, stalnost namenov, prebujeno zavest in pravo osebno voljo, katere neomejene moči se obarvajo v nešteto nepojasnjenih psiholoških čudežih.
Revolucionarna psihologija priznava doktrino o številnih jazih in je usmerjena v uničenje le-teh, za dosego popolne transformacije človeka v sončnega človeka. To omogoča Samael Aun Weor, učitelj okultne znanosti, s podajanjem osnovnih napotkov, ki imajo začetek v zavedanju in oceni naše ravni biti, ki ne pripada času, temveč biva v naši notranjosti in je mogoč njen prestop na višjo raven. Značilnost te poti je psihološko delo na samem sebi, zaradi katerega prenehamo biti žrtve okoliščin, saj je naravnano na transformacijo tekočega trenutka, na katerega se običajno odzivamo mehanično. Samoodkrivanje notranje Biti nas uči živeti v izpolnjujočem trenutku. Zatorej je tudi potrebno poznati stanja zavesti, saj posameznemu dogodku (zunanji okoliščini) ustreza določeno duševno stanje oziroma ustrezno notranje stanje, ki pa je v našem vsakdanjiku pogosto psihološko zmotno. Z ustreznim odzivom na položaj ali dogodek se obranimo in izognemo zunanjim neprijetnostim in s tem spreminjamo smer našega bivanja, vendar moramo tudi dobro poznati podlage, na katere se odzivamo. Pri tem se moramo izogniti, da se istovetimo z dogodkom ali negativnimi mislimi, ki imajo vir v različnih jazih; saj je negativni jaz sam prevaran in vara, zatorej laže.
Poglavitno v revolucionarni psihologiji je vedenje in razumevanje ego pluralizma, ki se odvija v nas; prvo zadeva um in drugo srce. Ob iskrenem in odkritosrčnem opazovanju svoje notranjosti (psiholoških procesov) se razdvojimo na opazovalca in opazovanega, saj živimo v dveh svetovih, zunanjem in notranjem. Prepreke, na katere običajno naletimo, pa so mitomanija, samooboževanje in paranoja. Pri samoopazovanju, ki se razlikuje od samopoznavanja in se razvija postopoma, pa moramo biti pozorni tudi na navidezno nepomembne misli, vsa čustva, odzive itd., saj le-ti tvorijo določene psihološke jaze. »Miselno izpraznenje« nas privede do ezoterične izkušnje notranje tišine, vendar le po ostri britvi intimnega samorazsojanja.
Nauk o revolucionarni psihologiji razglaša, da je človek nezaveden mehanski dvonožec, torej speč. Obenem opominja tudi na zakon vračanja, po katerem je vsak dan našega bivanja ponovitev dogodkov, saj je smrt le vrnitev na začetek samega življenja, z možnostjo ponovne ponovitve (ob istih okoliščinah). V tem svetu smo povezani s planetarnimi telesi, z zunanjim svetom na planetu Zemlja in s samim sabo. In ko umremo, gre v grob fizično telo, eterično (vitalno) telo ter osebnost (ki je podzavest); ostane pa ego, ki se z množičnimi jazi naseli v novo oblikovani osebnosti otroka. Gnostični nauki nas učijo načina delovanja, s katerim k sodelovanju pritegnemo sile, ki presegajo razum. To delovanje je delo na samem sebi in ohranjanje stalnosti namenov (v smislu polne moralne odgovornosti), s katerim se preobrazimo v sončne ljudi. Ob tem pa molimo k božji Materi (Kozmični Materi) za pomoč in moramo vedno pomniti biti človekoljubni, ljubiti bližnjega ter se znati postaviti na mesto drugega za boljše razumevanje in objektivnost naših sodb.
