Družinski zakonik – ZA enakopravnost
V zadnjem času se v Sloveniji zelo veliko govori o spremembah v družinskem zakoniku, ki izenačuje istospolne pare z raznospolnimi. Ta sprememba pomeni velik korak k enakopravnosti, ki pa ga nekateri ne sprejemajo.
V 14. členu (enakost pred zakonom) slovenske ustave je jasno zapisano:
“V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.”
Ne razumem, s kakšno pravico nekateri nasprotujejo temu, da bi imele istospolno usmerjene osebe enake pravice kot heteroseksualne, če pa v ustavi jasno piše, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine. Ali si ljudje, so istospolno usmerjeni ne zaslužijo enakih pravic, kakor heteroseksualci?! Meni osebno se zdi samoumevno, da smo vsi enaki pred zakonom in nikomur ne bi smeli omejevati njegovih pravic le zaradi tega, ker živi drugačno življenje kot večina ljudi.
Najbolj me je razjezilo stališče nekaterih nasprotnikov spremembe družinskega zakonika, ki svoje negativno stališče utemeljujejo na podlagi koristi otrok. Istospolni pari že imajo otroke in če bomo bodo otroci vzgajani v nediskriminatornem duhu in prepričanju, da s tem ni nič narobe, otroci istospolnih parov ne bodo deležni nobenega zaničevanja ali šikaniranja. Spomnimo se zgodbe iz Samorastnikov, kjer je bila Meta zaničevana in mučena s strani družbe zato, ker je bila mati samohranilka. Takšno razmišljanje bi bilo danes nepredstavljivo, če pomislimo, koliko eno starševskih družin obstaja. Ponotranjili smo dejstvo, da ni nič nenavadnega, če otrok živi samo z mamo ali očetom in mislim, da se bo čez čas to zgodilo tudi v primerih, če bo otrok živel z dvema mama oziroma očetoma.
Otroci so zelo prilagodljiva bitja in če je tako zelo narobe, da bi jih vzgajali dve osebi istega spola, potem bi bilo potrebno vzeti otroke vsem heteroseksualnim parom, kjer je prisoten alkoholizem, psihično in fizično nasilje, materialno pomanjkanje in tako naprej. Ne razumem, kako je lahko prav, da otrok živi v družini, kjer je na primer vsak dan priča nasilju, zatiranju oziroma zanemarjanju, narobe pa je to, da bi otrok živel v istospolni skupnosti, kjer bi mu starša nudila vso podporo in ljubezen. Nekatere študije iz tujine so pokazale, da otroci, ki so odraščali v istospolnih družinah ne odstopajo od svojih vrstnikov, ki so odraščali v družini z materjo in očetom.
Argument, da bodo otroci, ki bodo ostali brez staršev pogosto posvojeni s strani istospolnih parov je po mojem mnenju brca v temo. Ravno včeraj sem po televiziji zasledila, da je postopek posvojitve v Sloveniji zelo zakompliciran, zato se mnogi pari odločajo za posvojitev iz tujine. Po mojem mnenju imajo v takšnem primeru še vedno prednost najožji družinski člani in otroci ne bodo kar tako dodeljeni istospolnim parom, čeprav bi mogoče oni zanje bolje skrbeli.
S spremembo novele zakona o zakonski skupnosti, ki po novem zakonsko zvezo določa kot življenjsko skupnost dveh oseb, smo v Sloveniji naredili velik korak naprej k bolj demokratični in enakopravni skupnosti. Upam in želim si da pobuda za referendum, ki ga predlagajo nekateri nasprotniki te spremembe, ne bo sprejeta in da bo obveljalo načelo “VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI!”