Pustite otrokom biti otroci

5 komentarjev

  1. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Se popolnoma strinjam.

  2. Avatar Anja Bevc pravi:

    Super članek o precej žalostnem dejstvu, Družba prevzema le tiste vrednote, ki so “moderne”. Posledice takšnega delovanja so že vidne. Zavedanje le-teh pa še vedno ostaja skrito v nemoči posameznika samega.

  3. Avatar matjaz55 pravi:

    super

  4. Avatar Zvone Krušič pravi:

    Žal je je zelo globoko splošno prepričanje, da so svobodni, ustvarjalni otroci vzgajani permisivno in so razvajeni…Napaka!

    Resnična sovoboda v vzgoji (svoboda izbire in odgovornost) in odsotnost strahu in prisile, je daleč od tistega kar večina dojema, kot permisivnost..

  5. Avatar Meta pravi:

    Ja, žal sami dovolimo sistemu, da nas in naše otroke spreminja v nekaj kar nismo! Ampak na to se privadimo in z leti pozabimo kdo sploh v resnici smo. Ampak obstajamo ljudje, ki pa se na neki točki v svojem življenu tega zavemo in želimo odkriti kdo sploh v resnici smo! Kdo sem bila jaz, preden me je okolica preoblikovala po svojih merilih? To se da odkriti, ampak do tega odkitja nas vodi dolga in težka pot. Odkar sem se odločila za to pot, vedno bolj opazujem naše malčke in njihove starše. Ugotovila sem, da imajo že novorojenčki eno posebno zmožnost, ki nam odraslim zamira. To je zmožnost ZAČUDENJA. Otrok se venomer čudi! Če bi dojenček znal govoriti,bi gotovo povedal, v kako čuden svet se je rodil! In čeprav ne zna govoriti, vidimo,kako kaže okoli sebe in radovedno sega po predmetih v okolici. Ko so že prisotne prve besede, otrok zakliče “hov-hov” vedno, ko zagleda psa in z navdušenjem poskakuje v vozičku. Ko odraščamo nam sposodnost čudenja zamira! Le zakaj? Enostavno zato, ker se NAM odraslim zdi otrokova vnema pretirana in mu samo odgovorimo: “Ja, ja to je hov-hov, kar lepo, mirno sedi!” Sami nismo tako navdušeni! Kužkov smo se že nagledali! In tako se otrok preden sploh spregovori, na svet privadi po naših merilih. Škoda,če mene vprašate! Potemtakem jemljemo svet kar tjavdan! Ker smo tako navajeni! Res škoda, da med odraščanjem izgubimo možnost, da bi se čudili svetu! Ker nekje globoko v nas nam nekaj pripoveduje, da je življenje velika uganka. To je tisto, kar smo že sami doživeli veliko prej, preden smo se naučili misliti. Zato se strinjam! PUSTIMO OTROKU BITI OTROK!

    Ravno zaradi takšnih stvari, ki so omenjene v članku, zaradi nepravične družbe v kateri živimo danes, zaradi nepravičnega sistema, včasih dvomim v to ali bi sploh rodila otroka v takšen svet ali ne. Vem, da se stvari izboljšujejo, vem, da se marsikaj počne, da bi se izboljšalo življenje posameznika. Vedno več je možnosti, ki človeku ponujajo, da se razvija, vendar so žal še vedno prisotne stvari, ki človeka spreminjajo v “delovno mašino ali žival “. Sploh si ne predstavljam, da bi delala 35 let v podjetju Gorenje za trakom, tako kot moja mami. 35 let!!!! 35 let ena in istega dela, vsak dan! Takšna delovna mesta človeku ne dovolijo da se razvija! Ampak dobra novica je, da se takšna delovna mesta ukinjajo in človeka nadomeščajo stroji. Slaba stran tega pa je, da se ne odpirajo nova delovna mesta dovolj hitro. Ampak verjamem, da se bo to izboljšalo. In tudi verjamem, da bom znala svojega otroka sprejemati kot individum. Da se bom zavedala, da je to DRUGA oseba, z drugačnim pogledom na svet in z drugačnimi željami! Opažam, da večina staršev jemlje otroke kot del sebe! Meni se ne zdi to prav! Ampak to je le moja resnica…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.