Pustite otrokom biti otroci

Nedavno sem naletela na članek o tem, kako so na neki šoli v New York-u odpovedali predšolsko predstavo z razlago, da se morajo otroci pripravljati na faks in kariero. Predšolski otroci!

Pismo na kratko:

»Predstavo smo preklicali zaradi tega, ker moramo otroke pripraviti na faks in kariero z vrednimi dolgoročnimi izkušnjami, kot znati dobro brati, pisati, biti dobri sodelavci in znati dobro reševati probleme.«

Kaj rečete na to razlago? Mene je čisto vrgla iz tira. Še sama ne vem, zakaj sem to objavo vzela tako osebno in, da me je tako prizadela. Ja! Prav prizadela me je. Ne morem si predstavljati teh otrok, cele dneve zaprtih v šoli, kjer jih že tako zgodaj pripravljajo na življenje. Za vse je čas, pa vendar, pustite otrokom biti otroci!

»Pravijo, da bi otroci morali življenje jemati resno. V resnici pa je igra tisto, kar bi morali jemati resno.«

(Arno Stern)

Že v enem prejšnjem mojem članku sem objavila zgodbico o dečku, ki je zelo ustvarjalen, pa mu učiteljica to njegovo ustvarjalnost čisto zatre, saj po njenem rožice ni narisal pravilno. Šola ubija otroško ustvarjalnost. Otroci se ne bojijo tega, da kdaj ne bodo imeli prav in tega, da se kdaj zmotijo. To jim je vse priučeno. Ko odrastemo, smo polni strahov. Napake so nekaj najbolj groznega, kar lahko naredimo.

»Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi nadarjenih. Po šolanju je takšnih le še dva odstotka.«

(citat iz filma Abeceda)

V šolah je zmeraj večji poudarek na predmetih, kot so matematika, slovenščina, tuji jeziki itd. Otroci se večino snovi »piflajo«, učijo na pamet in snov pozabijo takoj, ko je test opravljen. Zmeraj manjši pa je poudarek na predmetih, kot so likovna vzgoja, telovadba, glasba itd. Otroški talenti tako ostanejo neizkoriščeni, neraziskani. Veliko ljudi gre skozi življenje, ne da bi vedeli, kateri so njihovi talenti, oziroma da jih sploh imajo. Izobrazba v bistvu na nek način oddalji ljudi od njihovih talentov.

Zmeraj več otrok ostaja doma, ker imajo zmeraj več dela s šolo.

Pridobivanje znanja bi moralo hraniti našega duha, energijo, ne pa samo možgane. V nas bi moralo prebuditi radovednost. Radovednost je mater uspeha. Otroci, ki so radovedni, ne potrebujejo vodstva pri učenju, še manj pa prisile. Sami hočejo vedeti še več in jim je učenje v zabavo. Katerega predšolskega otroka pa bo zanimalo poslušanje o karieri, faksu, sodelavcih? Kateri predšolski otrok bo sploh razumel, o čem se govori?

Šole učijo otroke, da je resnica samo tisto, kar jim pove nekdo, ki ima neko avtoriteto. Znanje je pridobljeno s “piflanjem”, učenjem na pamet in ponavljanjem le-tega. In treba se je podrejati drugim.

Šole so zdaj čisto preveč tekmovalno usmerjene. Otroci med seboj tekmujejo kdo bo dobil boljšo oceno, se smejejo tistim, ki jim ne gre najbolje. Šole bi morale otroke učiti timskega dela, pomagati eden drugemu, ne pa tekmovalnosti.

»Kako bi radi poslali svoje otroke v svet? Jih želimo pripraviti na družbo strahu ali hočemo, da bi živeli v svobodi, solidarnosti in sreči? Čas je, da spremenimo način mišljenja. Najdemo nove zamisli in oblikujemo nove koncepte. »Izobraževanje« lahko nadomestimo s »spoštovanjem«, »profit« z »vrednostjo«, »strah« z »ljubeznijo«. Ni torej čas za nove črke, ampak za novo abecedo vrednot.«

(Erwin Wagenhofer, Sabine Kriechbaum, André Stern)

Zato starši! Pustite otrokom, da »norijo«, ustvarjajo, pa čeprav bo morda kakšna stena v stanovanju imela novo umetnino ;). Pustite otrokom biti otroci, saj bodo še prezgodaj odrasli.