Pleničke je prala …

Včasih  je bilo pranje perila težaško delo. Preden so se perice lotile dela so si morale pripraviti vse pripomočke, skuhati milo, priskrbeti dober pepel … Perice so perilo najprej namakale, ga namilile, zdrgnile, naslednji dan pa prekuhale s pepelom. Nato so perilo spirale, če je bilo možno kar pri potoku, včasih pa so nosile vodo v vedrih tudi pol ure hoda daleč. Posebej naporno je bilo pozimi, ko so najprej morale razbiti led, nato pa vse delo opraviti v ledeno mrzli vodi. Po spiranju je sledilo ožemanje in nato še sušenje perila. Seveda je bilo pred uporabo perilo potrebno še zlikati. In to brez sodobnih parnih likalnikov.

Poleg perila, oblačil in hišnega tekstila, so prali tudi pleničke in higienske vložke. Danes si skoraj ne moremo predstavljati, kaj pomeni življenje brez pralnega stroja. Še manj ljuba nam je misel, da bi se ubadali s pranjem krvavih vložkov in pokakanih plenic. Pa vendar ni pri vseh tako.

Ko še nisem konkretneje razmišljala o lastnih otrocih, se mi je ideja o pranju plenic zdela absurdna. Zakaj bi si nekdo nalagal dodatno delo, če so izumili plenice za enkratno uporabo, ki jih enostavno zavržeš skupaj s smrdečo vsebino? Mar nimajo novopečeni starši veliko pametnejšega dela, kot je pranje plenic?

Ko pa me je razveselila vesela novica, sem (seveda skupaj z možem) začela malo bolj raziskovati ponudbo plenic na trgu. Še sreča, da imamo internet, kjer je moč najti prav vse. Na voljo je nepregledna množica izdelkov. In ne, to več niso navadne tetra plenice, kot so jih poznali naši starši. Proizvajalci ponujajo takšne in drugačne. Narejene iz najrazličnejši materialov, potiskov, načinov zapenjanja, različnih debelin, velikosti, vpojnosti, do različnih načinov uporabe. Obstajajo tudi slovenska podjetja, ki šivajo pleničke. Nato pa sem se malo zamislila nad tem, kaj vse bo imel moj otrok na koži praktično več let, koliko bo vse to stalo, kakšno količino odpadkov bomo s tem pridelali … Ne, nisem zgled zdravega življenja, niti aktivistka čistega okolja, sem pa ob izbiri plenic imela v mislih otroka. In na koncu sem, po nekaj dobrih priporočilih, izbrala pralne plenice. Običajno mamice razlagajo, da se pranja prestrašijo predvsem očetje. Moram priznati, da je bil moj mož skorajda še bolj zainteresiran za pralne pleničke, kot sem bila sama. Zato je bila odločitev še lažja.

Našo punčko smo v pralno pleničko povili že pred odhodom iz porodnišnice. Nismo vedeli kaj nas čaka, kako bomo prali, še manj pa kako bomo sušili. Živimo namreč v bloku in nimamo sušilnega stroja. Ampak smo se vsega naučili, se privadili in si naredili nek sistem, ki ga bomo nadgrajevali še po prihodu drugega dojenčka.

Uporaba pralnih plenic zgleda pri nas nekako takole:

Uporabljamo 20 pleničk, ki so sestavljene iz bambusove pleničke, vložka iz enakega materiala in plenične predloge, zraven pa imamo še štiri prekrivne (plastične) pleničke, ki ne prepuščajo tekočine. Previjalno mizico imamo kar na pralnem stroju. Polulano pleničko tako vržemo direktno v pralni stroj, prekrivno pleničko pa uporabimo večkrat, saj je ni potrebno vsakič oprati. Ko je plenička pokakana, kakec zavržemo skupaj s plenično predlogo. To so posebni papirčki, ki jih lahko sicer operemo večkrat, če so samo polulani, torej so za večkratno uporabo. Nekateri mečejo pokakane predloge v školjko (pri tem je treba paziti da se odtok ne zamaši, saj se ne razgradijo tako hitro), drugi jih zavržejo med biološke odpadke, tretji jih kompostirajo. Če kaj kakca zaide na pleničko, ga speremo pod tekočo vodo. Ker imamo dokaj velik pralni stroj, ga ne uspemo napolniti le s pleničkami, zato zraven operemo še vse druge cunje. Od bodijev, slinčkov, krpic, hlačk in majčk, do brisač in kuhinjskih krp. Vsega tega pa sploh ni potrebno prati pri 90°C, ampak zadošča pranje pri 60°C. Zaradi pogostejšega pranja potrebujemo tudi manj otroških oblačil. Peremo vsako drugo noč. Ja, peremo ponoči, ker je takrat cenejša elektrika. Uporabljamo običajni tekoči detergent za pranje, ki pa ga dodamo manj, kot pri običajnem pranju. Tudi sicer ne uporabljamo mehčalcev ali drugih dodatnih čistilnih ali dišečih sredstev. Zjutraj plenice obesimo. V toplejših mesecih na balkon, v hladnejših na radiatorje, ko je vreme nekje vmes, pa na stojala za perilo po sobah. Skorajda se nam še ni zgodilo, da se pleničke ne bi uspele posušiti in bi prej porabili vse čiste pleničke. Sčasoma si vsak najde svoj sistem. Mi smo najprej  zlagali posebej pleničke, posebej vložke in posebej predloge, ter šele ob previjanju sestavili komplet. Čez nekaj časa pa se nam je zdel boljši sistem, da že ob pospravljanju suhih pleničk sestavimo komplet iz vseh treh sestavnih delov. Seveda obstajajo pleničke pri katerih ni potrebno nič sestavljati in je vse že všito v pleničko. Odvisno pač kateri tip pleničke izberemo. In tako nekako vsak drugi dan peremo, obešamo in zlagamo, a nam to ne vzame veliko časa. Sedaj, ko je naša malčica stara že leto in pol, rada pomaga pri obešanju, podaja ali pospravlja ščipalke za perilo in je to del našega vsakdana. Pri uporabi sodobnih pralnih pleničk ni potrebno likanje. Poleg pralnih plenic uporabljamo tudi pralne krpice za umivanje ritke. To so približno 15 x 15 cm velike krpice, ki jih pred uporabo zmočimo in z njimi obrišemo ritko in tako ne uporabljamo čistilnih robčkov. Krpic se poslužujemo tudi na poti. Med dojenjem sem uporabljala tudi pralne prsne blazinice in kar precej privarčevala, kot če bi kupovala tiste za enkratno uporabo, sedaj pa razmišljam tudi o nakupu pralnih vložkov.

Tudi plenice za enkratno uporabo zahtevajo nekaj organizacije. Marsikatera mamica potoži, da določena znamka pleničk ne ustreza malčku. Potrebno je paziti, da jih imamo dovolj na zalogi, sploh če ciljamo na razne akcije in kupončke ugodnosti, je treba pravilno načrtovati nakup. Nekatere plenice se dobijo le v določenih trgovinah, ki pa se ne nahajajo za vsakim vogalom. Tudi pri odnašanju smeti se nemalokrat zatakne. Vsaj pri nas ni nikoli kandidata, ki bi z veseljem spraznil koše za smeti.

Seveda imajo tudi pralne plenice tako prednosti, kot slabosti. In kar je za nekoga prednost, je lahko za drugega slabost in obratno. Jaz zagovarjam pralne plenice predvsem iz tega razloga, ker ima naša malčica sicer občutljivo kožo, a ji pralne pleničke ne povzročajo težav. Tudi prehod s čistilnih robčkov na pralne krpice je bila pametna poteza, saj so jo sestavine iz čistilnih robčkov dražile. Vesela sem tudi, da ne proizvajamo velikanskih kupov odpadkov in, da mi ni potrebno skrbeti za sprotne nakupe plenic. Pri pralnih plenicah je začetni finančni vložek kar precejšen, a se kasneje to obrestuje. Vem, tudi pranje ni zastonj in ni povsem ekološko, pa vendar. Odvisno od vrste in tipa plenic (in tudi od posameznega otroka) je potrebno prilagoditi pogostost previjanja. Mi moramo našo malčico previjati na dve uri, kar se bo nekomu zdelo zelo pogosto. Priznam, lahko bi bilo redkeje, a pri nas je pač tako – kdor veliko pije, veliko lula. Ko smo doma, sploh ni problema. Ko gremo na daljšo pot, pa se tudi mi poslužimo pleničk za enkratno uporabo. To prakticiramo tudi na dopustih, čeprav nekateri zatrjujejo, da se da prati plenice celo v kampu. Torej tudi nismo goreči nasprotniki plenic za enkratno uporabo. Včasih je to pač bolj elegantno in pri majhnem otroku je velikokrat treba sprejemati kompromise in si olajšati življenje. Če gremo od doma, je pri uporabnikih pralnih plenic nujna večja torba za plenice, saj te zavzamejo več prostora, obvezna pa je tudi uporaba nepremočjive vrečke (dobijo se tudi takšne za večkratno uporabo), v katero shranjujemo mokre plenice (lahko tudi druga oblačila) na poti. Tudi nekateri vrtci uporabljajo pralne plenice. Ponekod se prilagodijo posamezniku, obstajajo pa celo vrtci, kjer uporabljajo izključno pralne plenice.

Povsod so plusi in minusi. Tako kot pri vsaki stvari. Vsak pa se odloči kaj mu je v življenju pomembnejše. Nekateri dajo več na elegantnejše rešitve, drugim pomeni največ zdravje, tretje prepričajo finance, spet druge okoljevarstvo. Kakorkoli že, pomembno je, da imamo pri izbiri plenic čimveč informacij. Ob poplavi oglasov in dostopnosti informacij po spletu se mi namreč še kar naprej dogaja, da me ljudje debelo gledajo, ko omenim pranje plenic v današnjem času. Preveč ljudi (tudi mladih ali bodočih staršev) namreč še vedno najprej pomisli na plenice izpred 30 let ali več.