S plastnatim kompostiranjem do rodovitnih tal
Kaj storiti, če imamo na razpolago veliko naravne površine, pa je le ta nerodovitna oziroma je matična podlaga tal plitvo pod površino, tla pa vsebujejo veliko kamenja. Ena izmed rešitev je, da pospešimo proces nastajanja rodovitnih tal s plastnatim kompostiranjem. Stvar je zelo preprosta in nam ne vzame več kot 1 dan časa in nekaj truda na lep sončen jesenski dan. Ključni del je, da plastnati kompost izdelamo iz odmrle biomase, ki se nahaja v bližnji okolici, kjer želimo imeti obdelovalno gredico. Hkrati med plasti odmrle biomase vmešamo svežo gnojno suspenzijo, ki bo zaradi vsebnosti mikroorganizmov pospešila njihovo razgradnjo in s tem nastajanje rodovitnih tal. Plastnati kompost nato pred zimo samo enkrat obrnemo in premešamo ter ga pokrijemo z zastirko. Do spomladi pa kompost lahko že uporabimo kot gredico za pridelavo užitnih rastlin, sploh tistih, ki potrebujejo močno rodovitna tla.
Sestavine za plastnati kompost
Plastnati kompost sestavljajo zaporedno naložene plasti suhe biomase (suhi rastlinski ostanki, kot so posušena trava- seno, suho listje, suhe vejice, žagovina, manjši leseni ostanki, itd.), sveže biomase (sveži rastlinski ostanki, kot so pokošena trava, zeleni listi, stebla plodovk, itd.), gnojne suspenzije (mešanica svežih kravjih iztrebkov in vode) in tal. Pri suhi biomasi je pomembno, da je ta v obliki manjših in tanjših delcev, saj se preveliki in debeli deli (npr. večje veje dreves) ne bi uspešno razgradili v krajšem času. Dodana vrednost gnojne suspenzije (mešanica kravjih iztrebkov z vodo) je, da vsebuje številne mikroorganizme, ki jih v plastnatem kompostu poškropimo po suhi biomasi in sveži biomasi in tako pospešimo proces razgradnje. Za gnojno mešanico je najbolj primeren sveži kravji iztrebek. Kravji želodec je namreč sestavljen kar iz štirih različnih delov, kjer se rastline, s katerimi se krave prehranjujejo, zelo dobro razgradijo že v prebavnem traktu. Tako sveži kravji iztrebki ne vsebujejo le mikroorganizme, ampak tudi že precej dobro predelane organske ostanke in hranila, kot so dušik, fosfor, kalij in drugi. V kolikor nimamo svežega kravjega iztrebka, lahko uporabimo tudi sveže iztrebke ostalih domačih živali, kot so kokoši, ovce, koze, konji itd.
Prečni prerez plastnatega komposta
Postopek izdelave plastnatega komposta
V jeseni na nerodovitni površini pripravimo prostor, kjer želimo imeti obdelovalno gredico. V tleh izkopljemo plitvo jamo (10-20 cm) v izmeri po želji (npr. 1 m x 2m). Izkopana tla pustimo na kupčku, ker jih bomo potrebovali za izdelavo komposta. Poleg izkopanih tal lahko uporabimo še tla iz bližnjih njiv ali tudi krtin. Najprej na dno jame naložimo plast suhe biomase (~ 5 cm) in jo poškropimo z gnojno suspenzijo. Nato naložimo plast sveže biomase (~ 5 cm) in preko nje ponovno poškropimo gnojno suspenzijo. Nato potresemo plast tal in ponavljamo postopek (tla – suha biomasa – gnojna suspenzija – sveža biomasa – gnojna suspenzija – tla) do želene višine (do max 1,5 m). Priporočljivo je tudi, da celoten kompostni kup na koncu obložimo z debelejšo plastjo tal, še posebej, če je kompost postavljen na dobro prezračenem mestu, kjer rad zapiha veter. Tako pripravljen kompost pustimo pri miru 1-2 meseca, nato pa ga obrnemo in premešamo (najlažje z vilami), da ga ponovno prezračimo. S tem bomo še dodatno pospešili proces razgradnje. Do spomladi pa bo plastnati kompost razgrajen že do te mere, da ga lahko uporabimo kot gredico. Glede na to, da je gredica zelo rodovitna, je idealna za sejanje užitnih rastlin, ki potrebujejo močno rodovitna tla, kot so npr. buče.
Izdelava plastnatega komposta v praksi
Kot je razvidno iz zgornjih in spodnjih slik, sem izdelavo gredic iz plastnatega komposta preverila tudi v praksi na nerodovitnem in skalnatem predelu domačega družinskega vrta v letih 2013/14. Poleg tega, da se je ideja o vzpostavitvi rodovitnih gredic s plastnatim kompostiranjem izkazala za učinkovito, so se pokazale tudi druge prednosti tovrstnih gredic. Ker sama obiskujem družinski vrt le občasno ob vikendih, sem izdelane gredice popolnoma prepustila naravi. Se pravi, da je buče, ki sem jih posadila v gredice, zalival zgolj dež. V sušnih obdobjih pa jih je pred izsušitvijo ščitila zastirka iz sena. In jeseni sem v zameno dobila 10 muškatnih buč. Hkrati sem preko rastne sezone vmes med bučami posadila tudi solato, ki je zelo uspešno rasla. Izkazalo se je, da z malo truda, potrpljenja in zaupanja v naravo lahko na enostaven način pridelamo nekaj pridelkov za ozimnico. Pri tem pa, poleg naravnih procesov, ključno vlogo igra talna prehranjevalna veriga.
Vzgoja muškatnih buč v gredici iz plastnatega komposta v praksi
Talna prehranjevalna veriga
Ključno vlogo pri pretvorbi plastnatega komposta v rodovitna tla v tako kratkem času igra talna prehranjevalna veriga. V talno prehranjevalno verigo spadajo talni organizmi, ki se po velikosti precej razlikujejo: od enostavnejših mikrobov (bakterije, alge, glive, protozoji), kompleksnejših nematodov in mikro-artropodov, ki so ljudem s prostim očesom nevidni, do deževnikov, insektov in manjših vretenčarjev, ki so ljudem s prostim očesom vidni. Talni organizmi imajo v plastnatem kompostu številne pomembne naloge: (1) pri razkrajanju pretvarjajo kompleksne oblike mineralov v enostavne, ki jih v obliki raztopljenih hranil prevzemajo rastline preko koreninskega sistema, (2) zadržujejo dušik in ostala hranila (npr. kalcij, magnezij, cink, …), da se le-ta iz komposta ob obilnih padavinah ne spirajo v podtalnico, (3) pospešujejo nastanek rodovitnih tal in združevanje talnih delcev v skupke, (4) nastala rodovitna tla rahljajo in pri tem oblikujejo pore v tleh, skozi katere se nemoteno izmenjujejo plini, pretaka voda in oblikujejo razvejani globoki rastlinski koreninski sistemi ter (5) predstavljajo naravno obrambo pred škodljivimi organizmi, ki morebiti napadejo užitne rastline, ki jih posadimo v nastala rodovitna tla. V rodovitnih tleh se pravzaprav nevidno našim očem odvijajo zelo tesne povezave med rastlinami in talnimi organizmi in ravno to sodelovanje omogoča rastlini, da proizvede zdrav plod z visoko hranljivo vrednostjo. Delovanje talne prehranjevalne verige je še posebej pomembno v območju okoli koreninskega sistema rastline- rizosferi, kjer rastline in talna prehranjevalna veriga v simbiotskem razmerju drug drugemu omogočajo preživetje. Rastline npr. preko korenine hranijo mikrobe s proteini, ogljikovimi hidrati in sladkorji. V zameno mikrobi hranila, ki so v tleh prisotna v nedostopnih oblikah, pretvarjajo v dostopna in jih izločijo rastlini. Ta jih prevzame in raste ter jih hkrati koncentrira v plodovih, ki postanejo hrana bodisi živalim, bodisi ljudem. In kako sami skrbimo, da imamo na naših obdelovalnih površinah čimveč talne prehranjevalne verige? S kompostiranjem. Komposti so raj za talno prehranjevalno verigo.
Talna prehranjevalna veriga
