Mini rastlinjak – lahko ga naredimo kar sami

Marsikateri vrtičkar si bo omislil tudi mini rastlinjak. Kupljeni so sorazmerno dragi, zlasti, če so klimatsko urejeni (avtomatsko gretje, zračenje, vlaženje). Večina mini rastlinjakov je iz profilirane in pocinkane pločevine (železo, aluminij, redkeje les). Na prodaj so razni sistemi (Avena, Stabilex-Hoby, Durana, Minibrite in drugi. Prekriti so s steklom, plastično folijo, ACO ploščami in podobnimi. Upognjene plastične plošče (japonske) lahko sestavimo v rastlinjak brez nosilnih stebrov in lokov. Če primerjamo steklo s trpežnostjo plastike, potem se bomo vselej odločili za steklen rastlinjak (steklenik).

Kdor zna zidati (betonirati) in variti profilno železo, si lahko sam zgradi mini raslinjak. Zaradi gretja pozimi, ga priključimo centralnemu toplovodnemu sistemu ogrevanja, ki velja za stanovanja. Tedaj priključimo njegovo severno steno južni strani hiše, da je dovolj osvetljen.

Med cenejšimi ima prednost plastični rastlinjak, ki drži le tri do pet let. Po določenem času menjamo plastiko, če je utrujena oz uničena od ultra žarkov. Minibrite sistem prekaša po izvedbi in praktičnosti marsikaterega drugega. Glede lokacije pripomnimo, da so mini rastlinjaki najcenejši, če jih lahko s severno steno priključimo južni strani hiše, ki je centralno ogrevana. Hišni grelni sistem (toplovodni, parni ) uporabljamo tudi za gretje rastlinjaka. Z obtočno črpalko in z vgrajenim termostatom uravnavamo temperaturo.

Vsekakor je hobi rastlinjak za vrtičkarje ne le koristen temveč tudi zabaven, ker jim pozimi omogoča koristno zaposlitev in prijetno rekreacijo. Pod policami ali mizami damo nakaliti zgodnji krompir. Nakaljujemo eno ali dvovrstno (dve plasti) v zabojčkih. Mini rastlinjak (brez miz) je lahko tudi silnica za plodovke, predvsem za paradižnik in kumare. Za siljenje cenimo posebne (hibridne) sorte, ki so prilagojene podnebnim razmeram v silnicah.

Za rano vzgojo zelenjadi so pripravni takoimenovani tuneli, ponavadi razlikujemo male in velike. Za vrtičkarje so mnogo bolj pomembni, kot rastlinjak, ker jih lahko napravi in postavi sam. Za vrtičkarja je tunel pomembnejši. Razlikovati moramo med majhnimi (mini ) in velikimi tuneli ter plastičnimi rastlinjaki; le ti omogočajo pokončno hojo in so podobni klasičnim silnicam.

Kako naredimo mini rastlinjak – mali tunel?

Mali tunel je komaj 50 cm visok in 60 cm širok, dolžina je prilagojena gredi. Nosilno ogrodje za plastiko so loki (locnji) iz 10 mm žice. Žico narežemo na 2m dolge kose. Potem jih čez primeren model upognemo, da imajo 60 cm odprtine. Gotove loke vtaknemo 30 cm v zemljo in 1 do 1,5 m narazen. Vtikamo jih ob napeti vrvici natančno v isti smeri. Vrh locnjev napnemo milimetrsko žico (pocinkano), ki jo na obeh koncih zasidramo z zidakom 50 cm globoko. Nato napnemo še dve žici in sicer levo in desno od slemenske. Vse žice vežemo ob nosilne locnje. Tako je tunel za prekrivanje s folijo nared. Folija je 0,05 do 0,1mm debela. Debelejša ni le močnejša, temveč tudi toplejša.

Plastiko pričvrstimo na vetrni strani na najnižjo žico in jo rahlo ogrnemo s prstjo, da ne more v tunel zunanji zrak (mraz). Potem jo napnemo prek žice do najnižje na zavetrni strani. Na to jo pričvstimo.

Veliki tunel je namenjem visoki zelenjadicam: kumare, paradižniku, papriki, melancanam, nageljnu, vrtnicam, krizantemam itd.

Z malo veselja do dela na vrtu, lahko pridelamo tudi vso zdravo zelenjavo za ozimnico.